Pred naslednjo dirko formule 1 začenja veljati nekaj sprememb uporabe električnega dela pogonskega sklopa, ki bo dirkanje naredil nekaj varnejše, samo uporabo pogonskega sklopa pa učinkovitejšo, da ne bo prihajalo do varčevanja z baterijo in upočasnjevanja na ravninah, kar se je dogajalo na prvih treh velikih nagradah, še posebej na kvalifikacijah. Zato bo prvi prosti trening na VN Miamija prvega maja 30 minut daljši.
Prvenstvo formule 1 se bo z VN Miamija nadaljevalo po pettedenskem premoru, potem ko so odpovedali dirki v Bahrajnu in Savdski Arabiji. Na neki način se bo sezona začela znova in kdo ve, ali bo imel Mercedes še tolikšno prednost kot na prvih treh dirkah, ko sta zmagala George Russell in dvakrat Kimi Antonelli. Na Floridi bodo dirkali med prvim in tretjim majem.
Dirkalnik Oliverja Bearmana
Foto: Guliverimage
Petkov prvi prosti trening bo daljši kot sicer, 90 minut. To je posledica pettedenskega premora, ko je Mednarodna avtomobilistična zveza (Fia) s soglasjem ekip in proizvajalcev pogonskih sklopov sprejela nekaj tehničnih sprememb, s katerim bodo skušali dirkalnike nove generacije narediti nekaj varnejše (da se ne ponovi nesreča Oliverja Bearmana iz Suzuke), pogonske sklope pa bolj učinkovite, da ne bo več prihajalo do izgube hitrosti na ravninah, ko se polni izpraznjena baterija.
Večina sprememb se nanaša na delovanje že tako zelo zapletenega pogonskega sklopa, ki je kombinacija električnega dela in dela z notranjim izgorevanjem. Širši javnosti so tako prilagoditve pravilnika oziroma delovanja precej nerazumljive. Ker so imeli nekateri dirkači na startih težave s speljevanjem, so razvili mehanizem, ki bo ob startu z nizko hitrostjo aktiviral električni del pogonskega sklopa (MGU-K). Gumb za dodaten pospešek bo med dirko omejen na 150 kW. Kjer dirkači pospešujejo, bodo enoto MGU-K še naprej lahko uporabljali do moči 350 kW, na ostalih odsekih kroga pa do 250 kW.
Zavoja 130R niso mogli odpeljati s polnim plinom, ker je že na ravnini pred njim prišlo do superclippinga.
Foto: Reuters
Prisluhnili so tudi dirkačem, ki so tarnali, kako ne morejo ves čas pritiskati na plin, še posebej ne na kvalifikacijah. Marsikdaj se jim je baterija izpraznila še pred koncem ravnine in je šel sistem v tako imenovani superclipping (v polnjenje baterije) in je začela hitrost dirkalniku kar padati. Zato so zgornjo mejo rekuperacije energije za kvalifikacije zmanjšali z osmih na sedem megadžulov. Pod črto: gre za manjše spremembe, ki so bile sprejete, da se zmanjša razlika v hitrosti med dirkalniki, a se obenem ohranijo številna prehitevanja, ki so na prvih dirkah gledalce držala na trnih.