Kot smo sinoči slišali poročila TV Slovenija, naj bi podoba Ajdovske deklice na severni steni Prisanka zaradi odkrušenih skal izginila. Danes zjutraj smo si lahko oddahnili: znamenita, v kamen vklesana podoba deklice z žalostnim obrazom, ki veljala za eno najlepših naravnih umetnin in bila ena od znamenitosti, katere pogled želijo ujeti vsi pohodniki in tisti, ki se peljejo po vijugasti cesti na Vršič, je še vedno tam.
Ajdovska deklica ima pomembno mesto v zgodovini slovenske kulturne dediščine, v katero se je zapisala tudi z ljudskimi pripovedkami. Sodeč po zapisu v zbirki slovenskih ljudskih pravljic Babica pripoveduje, ki jih je zbrala Kristina Brenkova, je veljala za dekle velikega srca. Živela je pod previsnimi stenami Prisanka oziroma Prisojnika in vodila popotnike skozi snežne zamete čez Vršič v Trento. V zahvalo so ji popotniki, ko so se vračali, pod Prisankom puščali hrano, je povzela STA.
Deklica ima po ljudskih pripovedih prav poseben dar, s katerim je novorojenčkom lahko napovedala usodo. Legenda govori, da naj bi neke noči obiskala planšarico v Trenti, ki je tisto noč rodila sina. Ko je pogledala v njegovo prihodnost, je videla, da bo deček nekoč postal lovec in ustrelil nesmrtnega zlatoroga. Njegove velike rogove bo prodal in prišel do velikega bogastva. Ko so za prerokbo slišale sestre ajdovske deklice, so jo, ker je napovedala smrt svete živali, preklele. Ko se je vrnila domov, je žalostna za vedno okamnela v skali.
Ajdovska deklica ima pomembno mesto v zgodovini slovenske kulturne dediščine, v katero se je zapisala tudi z ljudskimi pripovedkami. FOTO: Beti Burger
Še druge ajdovske deklice v slovenskih gorah
Ime ajdovska deklica izhaja iz besede ajd, kar je bila v slovenski mitologiji oznaka za nadnaravno velika bitja oziroma božanstva, kasneje, v času pokristjanjevanja Karantanije, pa je bila to oznaka za pogane oziroma za ljudstva, ki so verovala v tovrstno politeistično mitologijo.
Najti jo je mogoče tudi v drugih legendah, povezanih s slovenskimi hribi, na primer pri Igli, ki jo lahko vidimo na poti v Logarsko dolino, nima pa povezave s tisto, ki smo jo lahko dolgo opazovali s poti na Vršič. Ljudska pripovedka namreč pravi, da je nekoč v Savinjski dolini živela Ajdovska deklica. Bila je tako velika, da je z eno nogo stala na Raduhi, z drugo na Veži, v Savinji pa je prala perilo. Nekega dne je z iglo šivala srajco. V grobem platnu se je igla zlomila in v jezi jo je vrgla v dolino, kjer se je zapičila v breg ter tam ostala do danes.
Tudi v cerkljanskih hribih se razprostirata griča, med njima pa dolina, ki jo ljudje imenujejo Pri ajdovskih deklicah. Ajdovska deklica je po ljudskem verovanju živela v hostah Crngroba, legenda o njej se drži tudi Šmarjetne gore. Ajdovska deklica naj bi stala z eno nogo na Šmarjetni gori, z drugo na Šmarni gori in zajemala vodo iz reke Save.