Tadej Košir glasbeni posel pozna z več perspektiv: je glasbenik, producent in založnik. Foto: Radio Slovenija
Na pretočnih platformah, kot sta Deezer in Spotify, se vse hitreje kopiči glasba, ki je ni ustvaril človek. Umetna inteligenca danes ni le pripomoček, ampak lahko napiše besedilo, ustvari vokal in producira celotno skladbo, poslušalci pa razlike pogosto sploh ne zaznajo. Kaj to pomeni za glasbenike, založbe in prihodnost ustvarjanja? So velike založbe že sprejele novo resničnost in kdo bo v prihodnje lastnik glasbe? In ne nazadnje, bomo poslušalci še ločili med človekom in strojem? V tokratni epizodi Ob osmih smo se o tem pogovarjali z glasbenikom, producentom in založnikom Tadejem Koširjem.
Oglas
Velike založbe, kot so Universal, Sony in Warner Music Group, že sklepajo partnerstva s podjetji, ki se ukvarjajo z umetno inteligenco. Platforme, kakršna je denimo Spotify, pa na široko odpirajo vrata glasbi, ustvarjeni z umetno inteligenco. Kot pravi Košir, je ta dodobra premešala karte v glasbenem poslu. “Vse te večje založbe in pretočne platforme so prepoznale novega velikega igralca in ga vzele medse, med sebi enake, ker se zavedajo, da drugače ne gre. Umetna inteligenca se je prebila skozi osnovne filtre, za katere smo predvidevali, da jo bodo ustavili. Zdaj pa je že zasidrana v glasbeno industrijo, v radijske postaje, zlasti pa v pretočne platforme.”
Francoska platforma za pretočno predvajanje glasbe Deezer je ta teden sporočila, da vsak dan prejme skoraj 75 tisoč skladb, v celoti ustvarjenih z umetno inteligenco, kar je skoraj polovica celotne dnevne ponudbe. Še lani je prejela po 10 tisoč takšnih pesmi na dan. Kaj to pomeni za ljudi, ki ustvarjajo glasbo?
Košir kot studijski glasbenik, pisec skladb in izvajalec pojasnjuje, da je glasba nastajala iz ideje, ki jo je avtor skušal spraviti v neko obliko. “Če ni bil sam multiinstrumentalist, je za to potreboval glasbenike, ki so mu posneli zvok. Potem je najel studio, kjer so skladbo posneli. Po tradicionalni poti bi potem šel do založbe, ki bi končni izdelek dostavila na radijske postaje in platforme.”
Zdaj lahko ustvarjalec glasbe vsaj prvi del povsem preskoči. Kot pravi Košir, je mogoče z umetno inteligenco ustvariti vse, od osnovne ideje do vseh zvokov. Napredne platforme, kot sta Suno in Udio, so začele generirati glasbo tako, da si lahko vanje vpisal ključne besede, program pa je nato ustvaril skladbo. “Če se je prej vse začelo z idejo pisca skladb, zdaj njegova ustvarjalnost ni več nujna, in tu se njegov posel zmanjšuje.” A taki programi napredujejo bliskovito hitro in postajajo vse boljši. “Lani je na primer Suno razširil program do te mere, da zdaj konkurira snemalnim programom glasbe in omogoča razčlenitev vseh instrumentov, kar pomeni, da se lahko izolirajo samo kitare ali boben, in začne manipulirati s temi stvarmi.” Ustvarjalec lahko tudi sam posname instrument ali vokal, ga vnese v tak program in nato aranžira, dodaja instrumente in tako naprej. “To je postalo orodje, ki je veliko studijskim glasbenikom vzelo posel. Po drugi strani pa pomaga pri ustvarjanju ustvarjalcu, ki ni najbolj vešč glasbe.”
Zvokovno program še ni popoln, dodaja Košir, ki še lahko zazna, da določeni zvoki ne zvenijo naravno, a je prepričan, da gre za vprašanje časa. “Že zdaj je to zelo težko ločiti.”
Popolnoma z umetno inteligenco ustvarjeni izvajalci Xania Monet in Velvet Sundown imajo na pretočnih platformah na milijone poslušanj. Foto: Radio Slovenija, zajem zaslona.
UI na glasbenih lestvicah
Umetna inteligenca torej ni več le pripomoček za ustvarjanje glasbe, ampak lahko sama ustvari celotno skladbo na način, ki skoraj ni več prepoznaven. Primeri iz tujine kažejo, da umetna inteligenca že ustvarja uspešne “izvajalce”. Poslušalci pa pogosto sploh ne vedo, da poslušajo umetno ustvarjeno glasbo.
Lani se je tako na Billboardovo lestvico uvrstila prva izvajalka, ustvarjena z umetno inteligenco, Xania Monet. Zbrala je več milijonov predvajanj in celo podpisala večmilijonsko pogodbo z založbo, kar je sprožilo burne odzive v industriji. Drugi tak primer je “zasedba” Velvet Sundown, ki je bila sprva predstavljena na platformi Spotify kot indie rock bend z milijoni poslušalcev. Ko je v zelo kratkem času izdala več albumov, pa je to sprožilo sum in nato razkritje, da gre za popolnoma sintetičen projekt, prav tako ustvarjen z umetno inteligenco.
Po Koširjevem mnenju ni presenetljivo, da poslušalci ne ločijo več resničnega od umetne inteligence, predvsem ko gre za “mainstream” glasbo. “Produkcija gre že dolgo v smer popolnosti in ‘plastičnega’ zvoka. Zato danes težko ločimo med tem, kar ustvari človek, in tem, kar ustvari umetna inteligenca. Seveda pa bodo ti programi še napredovali in mogoče je, da bodo zvoke celo nekoliko ‘umazali’, da bodo zveneli bolj organsko.”
Izziv avtorstva glasbe
Eden od največjih izzivov ostaja vprašanje avtorstva in lastništva. Če glasbo ustvarja algoritem, kdo je njen avtor: uporabnik, razvijalec ali založba? Kot pravi Košir, na to vprašanje trenutno nimamo pravega odgovora, a se industrija skuša prilagoditi razmeram. Organizacije za kolektivno upravljanje pravic, kot je pri nas SAZAS, so začele uvajati oznake o uporabi umetne inteligence pri ustvarjanju. “Pri prijavi skladb je zdaj treba označiti, ali je bila pesem ustvarjena ob pomoči umetne inteligence. A meje še zdaleč niso jasno določene. Umetna inteligenca je bila deloma vpeta že v snemalne programe, ki jih vsi uporabljamo.”
Ob tem opozarja tudi na možnost zlorab. “Osnove skladbe, ki nastane z umetno inteligenco, pogosto ne bo mogoče izslediti. Ljudje bodo vedno našli načine, kako se izogniti pravilom.”
Vabljeni, da se naročite na podkast Ob osmih, in da nam pišete na obosmih@rtvslo.si.
Tadej Košir: Kdo je glasbenik, ko glasbo ustvarja umetna inteligenca?
Oglas