Ameriški predsednik Trump je večkrat dejal, da zaveznice v zvezi Nato ZDA niso stale ob strani ob ameriško-izraelskih napadih na Iran. Foto: Reuters
V sporočilu, ki naj bi po navedbah vira krožilo v visokih krogih Pentagona, je bilo izraženo nezadovoljstvo nad zaveznicami, ki so bile po mnenju ZDA zadržane oziroma ameriški vojski niso dovolile uporabe vojaških oporišč na svojem ozemlju in zračnega prostora za potrebe napadov na Iran.
Oglas
Vir sicer ni razkril, na kakšen način bi ZDA lahko dosegle suspenz Španije iz Nata. Neimenovani uradnik zveze Nato je za agencijo Reuters dejal, da ustanovna pogodba zveze Nato nima člena, ki bi govoril o začasni ukinitvi članstva v zavezništvu.
Sanchez: Delujemo v okviru mednarodnega prava
Španski premier Pedro Sanchez je v odzivu na poročanje o suspenzu dejal, da ni zaskrbljen. Poudaril je, da je njegova država zvesta partnerica, ki da vedno izpolnjuje svoje odgovornosti v okviru zavezništva in mednarodnega prava. “Odločitev ne sprejemamo na podlagi elektronskih sporočil, sprejemamo jih na podlagi uradnih dokumentov in vladnih stališč, v tem primeru ZDA. Stališče španske vlade je jasno – polno sodelovanje z našimi zaveznicami, toda vedno v okviru mednarodnega prava,” je Sanchez pojasnil ob prihodu na neformalni vrh EU-ja na Cipru.
Španski premier Sanchez je dejal, da stališča sprejemajo le na podlagi uradnih dokumentov, ne pa elektronskih sporočil. Foto: Reuters
Tiskovna predstavnica Pentagona Kingsley Wilson je na vprašanja v povezavi z elektronskim sporočilom spomnila na Trumpove besede, da jim zaveznice kljub vsemu, kar so ZDA storile za Nato, niso stale ob strani. Dodala je, da bo ameriško ministrstvo za obrambo predsedniku priskrbelo “verodostojne možnosti, da bo lahko zagotovil, da naše zaveznice ne bodo več brezzobi tiger”, temveč da bodo izpolnile svoje dolžnosti.
V dokumentu pa ni namigov o tem, da bi ZDA lahko zapustile zvezo Nato, prav tako tudi ne o morebitnem zaprtju ameriških oporišč v Evropi.
Na domnevne načrte Pentagona se je že odzval tudi predstavnik nemške vlade, ki je poudaril, da članstvo Španije v Natu ni pod nobenim pogojem pod vprašajem. “Španija je članica zveze Nato, in ne vidim prav nobenega razloga, zakaj bi se to spremenilo,” je dejal.
Evropske zaveznice ZDA niso dale na voljo svojih oporišč
Španija, Francija in Italija ameriškim letalom na poti v Iran niso dovolile preletov skozi njihove zračne prostore niti uporabe vojaških oporišč. Združeno kraljestvo je ZDA sprva prav tako zavrnilo, pozneje pa jim je dovolilo uporabo oporišč za obrambne operacije.
Ameriški predsednik Donald Trump je v zadnjem času zaveznice v Natu ostro kritiziral tudi zato, ker svojih mornaric niso želele poslati na pomoč v Hormuško ožino, ki jo je Teheran po ameriško-izraelskih napadih na Iran praktično zaprl. Trump je celo dejal, da razmišlja o umiku ZDA iz Nata.
Posledice ameriških napadov na iransko prestolnico Teheran. Foto: AP
Britance razjezili z omenjanjem suverenosti Falklandskih otokov
Omenjeno elektronsko sporočilo je po navedbah vira prav tako vključevalo možnost, da ZDA ponovno razmislijo o svojem diplomatskem stališču glede britanskih zahtev po Falklandskem otočju. Ti so predmet dolgoletnega spora med Združenim kraljestvom in Argentino, kjer je trenutno na oblasti Trumpov zaveznik Javier Milei.
London in Buenos Aires sta se zaradi otokov, ki ležijo mnogo bližje Argentini kot Združenemu kraljestvu, leta 1982 zapletla tudi v vojno, potem ko Argentini ni uspelo zavzeti otokov. Pred predajo argentinske vojske je umrlo okoli 650 argentinskih in 255 britanskih vojakov.
Trump je pred tem britanskega premierja Keira Starmerja že večkrat užalil, dejal mu je tudi “strahopetec”, saj se ni želel vključiti v vojno proti Iranu. Trump je tudi dejal, da Starmer “ni Winston Churchill”, britanske letalonosilke pa je označil za “igrače”.
Starmer je v odgovoru na vsebino internih Pentagonovih sporočil izjavil, da ima suverenost nad Falklandskimi otroki izključno Združeno kraljestvo. “Naše stališče glede otokov ne bi moglo biti jasnejše, že vrsto let ostaja nespremenjeno. Suverenost je v rokah Združenega kraljestva, pravica Falklandskih otokov do samoodločbe pa je najpomembnejša,” je dejal.
Oglas