Voditelji držav članic Unije so zbrani v Nikoziji na Cipru. Foto: EPA
Kot je dejal ciprski predsednik Nikos Hristodulides, čigar država trenutno predseduje Svetu
EU, so s kolegi razpravljali o v sredo predstavljenem naboru mogočih ukrepov za ublažitev posledic energetske krize, ki jo je sprožila vojna med ZDA, Izraelom in Iranom.
Oglas
Po njegovih besedah so se odločili, da ministrom za finance naložijo, naj nadaljujejo to razpravo in pripravijo predloge konkretnih kratkoročnih ukrepov v odziv na visoke cene energentov. Finančni ministri se bodo v začetku maja sešli na rednem zasedanju v Bruslju, konec maja pa še na neformalnem na Cipru.
“Obenem pa potrebujemo tudi širšo sliko in dolgoročni pristop,” je o četrtkovi razpravi voditeljev EU-ja o energetiki še dodal Hristodulides. Menil je, da je treba vzpostaviti energetsko unijo.
Evropska komisija je v sredo predstavila nabor mogočih ukrepov za ublažitev posledic energetske krize, zmanjšanje porabe energije in izboljšanje usklajevanja med državami članicami na področju oskrbe za energenti. Med drugim je napovedala vzpostavitev mehanizma za boljše spremljanje zalog goriva v EU-ju, vključno z letalskim.
Španski premier Pedro Sanchez je ob prihodu na drugi dan zasedanja menil, da bi lahko bila Evropska komisija ambicioznejša pri skupnem odzivu Unije na energetsko krizo. Med drugim se je v četrtkovi razpravi zavzel za obdavčitev velikih energetskih podjetij, ki služijo s to krizo.
Da bi lahko članice več sredstev vložile v energetski prehod, pa je predlagal tudi podaljšanje izplačevanja sredstev iz evropskega sklada za okrevanje po koronski krizi, ki se sicer izteče letos, ter bolj prožna fiskalna pravila.
Za prožnejša evropska javnofinančna pravila se je že v četrtek zavzela tudi italijanska premierka Giorgia Meloni, ki je prav tako dejala, da bi bil lahko Bruselj pri ukrepanju v odziv na visoke cene energentov odločnejši.
Voditelji naj bi razpravljali tudi o možnostih sodelovanja pri zagotavljanju proste plovbe skozi Hormuško ožino. Foto: Reuters
Danes v ospredju Bližnji vzhod
Predsedniki vlad in držav članic Unije bodo danes v Nikoziji s predsedniki Egipta Abdelom Fatahom Al Sisijem, Libanona Josephom Aunom in Sirije Ahmedom Al Šaro ter jordanskim kronskim princem Huseinom in generalnim sekretarjem Sveta za sodelovanje v Perzijskem zalivu (GCC) Jasemom Al Budaivijem govorili o vojnah v Iranu in Libanonu, v katerih sicer trenutno velja krhka prekinitev ognja, pa tudi o iranskih napadih na države v regiji.
Pričakovati je, da bodo razpravljali tudi o možnostih sodelovanja pri zagotavljanju proste plovbe skozi Hormuško ožino, ki je ključna za prevoz energentov.
Ker Teheran še vedno preprečuje plutje ladij skozi Hormuško ožino, članice Unije pozivajo k sprostitvi plovbe in so pripravljene sodelovati pri zagotavljanju varnosti. Francoski predsednik Emmanuel Macron je pozval k urejenemu odprtju ožine, ne pa z usmerjenimi zaporami ali na kak drug način. Ob tem ni neposredno omenil ZDA, je dodal Jurič.
Voditelji članic Unije, med katerimi ni slovenskega premierja Roberta Goloba, ki je udeležbo odpovedal zaradi obveznosti v državnem zboru, so sicer o odzivu na bližnjevzhodno vojno in njene posledice za evropsko gospodarstvo, ki se zato spoprijema z visokimi cenami energije, govorili že v četrtek zvečer. Costa je glede tega poudaril, da je treba podpreti prebivalstvo in podjetja pri reševanju posledic energetske krize, obenem pa pospešiti energetski prehod.
Delovno kosilo voditeljev članic Unije z vodilnimi predstavniki z Bližnjega vzhoda bo potekalo po neformalnem zasedanju Evropskega sveta, na katerem se bodo danes posvetili predlogu dolgoročnega proračuna EU-ja za obdobje 2028–34. V središču te razprave bo vprašanje, kako zagotoviti zadostna finančna sredstva za izpolnitev vseh ciljev EU-ja, vključno z novimi lastnimi viri financiranja proračuna.
Članice EU-ja pozvale k odprtju Hormuške ožine
Skupinska fotografija vodilnih predstavnikov EU-ja in držav članic z ukrajinskim predsednikom Zelenskim. Foto: Reuters
Pozivi k čimprejšnjemu začetku pristopnih pogajanj z Ukrajino
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je prvi dan neuradnega vrha EU-ja zavzel za to, da bi Ukrajina vsebinsko fazo pristopnih pogajanj z Brusljem začela že maja. Voditelji bodo sicer drugi dan vrha o dogajanju na Bližnjem vzhodu razpravljali še z voditelji z območja.
V četrtek, prvi dan neformalnega vrha EU-ja na Cipru, je bilo na vrhu največ pozornosti usmerjene v Ukrajino, saj so ji države članice dokončno prižgale zeleno luč za 90 milijard evrov posojila, potrdile pa so tudi 20. sveženj sankcij proti Rusiji.
Po volilnem političnem obratu na Madžarskem so se vrata evropske pomoči Ukrajini namreč spet na široko odprla, saj Budimpešta nič več ne zavira skupnih evropskih odločitev. Ukrajina bi tako lahko že kmalu naredila nov korak na poti k članstvu v Uniji, čemur je do zdaj tudi nasprotovala Orbanova vlada.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, predsednik Evropskega sveta Antonio Costa in predsednik Ukrajine Zelenski so tako pozvali k čimprejšnjemu začetku vsebinske faze pristopnih pogajanj z Ukrajino. Zelenski se je na zasedanju zavzel, da bi se to zgodilo maja.
Zelenski je bil jasen – po njegovem mnenju je Ukrajina pripravljena na uradno odprtje prvih pogajalskih poglavij, in prepričan je, da jih je EU pri tem pripravljen podpreti. Ukrajinski predsednik je še dodal, da si želijo vstopiti v Unijo kar se le da hitro, je poročal dopisnik RTV Slovenija Igor Jurič.
Voditelji članic EU-ja na Cipru
Oglas