Letos so celjski rokometaši še neporaženi. Če bo tako ostalo tudi po jutrišnji domači tekmi proti Ohridu (18.00), bodo imeli lepe možnosti, da se prihodnji teden prebijejo v veliki finale pokala EHF, kar bi bil izjemen uspeh za mlado, a zelo nadarjeno ekipo Klemna Luzarja.
Potem ko so pivovarji prejšnji konec tedna presenetljivo osvojili slovenski pokal in končali triletno sušo pri osvajanju lovorik, je pred njimi še ena »najpomembnejša tekma sezone«. Zlatorog bo osmi igralec 26-kratni slovenskih prvakov in bo spominjal na zlate čase celjskega rokometa. Toda Ohrid ima močno ekipo, možnosti so 50:50.
Celjani so v tej sezoni po izvajanju 7-metrovk izločili Vojvodino. FOTO: Slavko Kolar
Rokometaši Celja Pivovarne Laško so v tej sezoni izločili belgijsko ekipo Achilles Bocholt, Vojvodino po dramatičnem izvajanju 7-metrovk, Bešiktaš in nazadnje romunski Buzau ter se prvič po letu 2005, ko so v ligi prvakov izpadli proti Barceloni, uvrstili v polfinale evropskega tekmovanja, sicer v tretjem kakovostnem razredu, pa vendarle. Glede na to, kako nizko so padli v zadnjih treh letih, je to zares podvig. Ohrid bo glede na videno najtrši oreh doslej, v polfinalu je bil boljši od Olympiakosa. Drugi par je Tatabanya – Izviđač, slednji je izločil Trimo.
Celjani tako kot proti Romunom in pred tem Turkom računajo, da bo tudi tokrat mladost premagala izkušnje. Najboljši igralci Ohrida so ob nekdanjih celjskih adutih Anteju Ivankoviću (25 let) in Tilnu Strmljanu (30) še črnogorski reprezentant Vuko Borozan (32), Srb Darko Đukić (31), makedonski veteran Goce Ojleski (36) in hrvaški vratar Kristian Pilipović (31). Trener je Boris Rojević (46), ki je dolgo vodil Vojvodino in bil leta 2024 nekaj časa tudi srbski selektor.
Klemen Luzar je v prvi sezoni na klopi Celja osvojil lovoriko. FOTO: Vid Ponikvar
V Luzarjevi (42) ekipi imata izkušnje le kapetan Žiga Mlakar (35) in Tadej Mazej (27), najbolj pa izstopajo Andraž Makuc (23), Aljuš Anžič (18), Uroš Miličević (26), Luka Perić (23) in vratar Gal Gaberšek (24). Žal se je poškodoval najboljši celjski strelec v pokalu EHF Mai Marguč (20), a tudi brez njega so Celjani v Tivoliju premagali Slovan in Trimo ter si še okrepili samozavest.
V hramu slovenskega rokometa, v katerem pričakujejo okrog 4000 gledalcev, bo zares lepo vzdušje. Makedonija je morda ob Islandiji edina evropska država, v kateri je rokomet šport številka 1. Iz mesta ob prelepem Ohridskem jezeru naj bi prišlo okrog 350 vročekrvnih navijačev. Tekma bo imela tudi poseben čustveni pomen, saj se bodo na njej simbolno poslovili od Edija Kokšarova. Obiskovalci se bodo lahko vpisali v žalno knjigo, nato pa bodo z lučkami simbolično počastili »železnega Edija«, ki je bil nekaj časa tudi v Makedoniji pri Vardarju, klub pa bo po sezoni upokojil njegovo številko 23.
V Zlatorog se vrača Tilen Strmljan. FOTO: RZS
»Igrati v polni dvorani je res poseben občutek, sploh ko igraš v Celju. Menim, da smo letos že pokazali, da Zlatorog, ko se napolni, postane trdnjava in vsi igralci dobimo dodaten zagon. Ko nam je težko, nam gledalci pomagajo razbistriti misli in nam dajo dodatno energijo. Enako pričakujemo tudi v soboto. Obeta se lep spektakel,« se novega izziva veseli občasni reprezentant Miličević, ki je v tej evropski sezoni dosegel 45 golov, štiri manj od Anžiča in Marguča.
Ohrid meri najvišje
Kdo je GRK Ohrid? Dolga leta je veljal za četrto silo v Severni Makedoniji, za tradicionalnim trojčkom Vardar–Pelister–Alkaloid. Poskusi, da bi to razmerje preoblikovali v četverec, sprva niso obrodili sadov. A klub ni odnehal, z okrepljeno podporo lokalne skupnosti in ambiciozno kadrovsko politiko se je začel vzpon.
Ključno vlogo pri preobratu ima župan Ohrida Kiril Pecakov, nekdanji rokometaš, ki je okrepil podporo klubu. Pridružila so se tudi mestna podjetja, proračun je začel rasti, s tem pa so v klub prihajala vse bolj uveljavljena imena. Prelomnica je bil lanski prihod trenerja Rojevića, ko so se procesi v klubu pospešili.
Aljuš Anžič je odkritje evropske sezone. FOTO: Slavko Kolar
Okrepitev je sledila na vseh igralnih mestih. Na vratarskem položaju je prišel hrvaški reprezentant Pilipović. Na desnem krilu se je pridružil srbski reprezentant Đukić, nekdanji član Metalurga in Vardarja. Zunanjo linijo sestavljajo Ivanković, Strmljan in makedonski reprezentant Tomi Jagurinovski. Obrambno moč je na začetku sezone okrepil Španec Oriol Rey, pred prihodom v Ohrid eden najboljših obrambnih igralcev v ligi asobal. Pridružila sta se še grški krožni napadalec Nikolaos Liapis (Olympiakos) in srbski zunanji igralec Stefan Petrić (Vardar).
Ko se je izkazalo, da lahko klub poseže višje – tudi z neodločenim izidom proti Alkaloidu v Skopju – je sledil dodatni val okrepitev, prišli so hrvaški pivot Đanfranco Pribetić, izkušeni Črnogorec Borozan ter Japonec Kosuke Jasuhira, ki velja za igralca, ki na igrišču dela razliko. Domači igralci imajo ob tem bolj stransko vlogo, z izjemo desnih zunanjih Jagurinovskega in Davida Savrevskega ter levega krila Ojleskega.
Uroš Milićević se veseli tekme. FOTO: Slavko Kolar
Rezultati potrjujejo napredek: Ohrid je v končnici prvenstva v gosteh premagal Pelister, istega tekmeca izločil v polfinalu pokala, v finalu pa proti Vardarju izgubil za gol razlike, ob tem pa imel tudi priložnost za izenačenje. Po vsej verjetnosti bo sezono sklenil na drugem mestu, za Vardarjem in pred Pelisterjem ter Alkaloidom, kar bi bil največji uspeh v zgodovini kluba.
Ambicije segajo tudi na evropski oder. V EHF pokalu v Ohridu odkrito merijo na naslov. Klub že gradi ekipo za prihodnost: podpisal je madžarskega desnega zunanjega Dominika Matheja (nekdanji PSG), prihaja hrvaški vratar Dino Slavić, napovedan je tudi prihod levega zunanjega Nikole Zečevića iz Partizana. Glede na dosedanjo dinamiko okrepitev je pričakovati, da se kadrovanje še ni končalo.