Slavnostna govornica je bila predsednica republike Nataša Pirc Musar: “Danes bolj kot kadar koli potrebujemo politično treznost, zmernost in pogum za dialog.” Foto: Televizija Slovenija
Na slovesnosti ob dnevu upora proti okupatorju v Brežicah je predsednica republike Nataša Pirc Musar poudarila pomen zgodovinskega spomina in vrednot, ki so izšle iz odporniškega gibanja med drugo svetovno vojno. V nagovoru je poudarila, da praznik ne sme biti le spomin, temveč tudi opomin in zaveza prihodnjim generacijam.
Oglas
Predsednica republike je spomnila na težke razmere v Posavju med okupacijo, ko je bilo območje razdeljeno med različne okupacijske sile, vendar po njenih besedah nikoli zlomljeno v duhu. Opozorila je na pogum ljudi, ki so se uprli raznarodovanju, nasilju in izgonu, in poudarila, da je bil odpor dejanje skupnosti, ne posameznikov: “Nocoj se spominjamo poguma vseh tistih, ki so se uprli okupatorju – kmetov, delavcev, intelektualcev, mladih fantov in deklet, ki so se zoperstavili razčlovečenju in nasilju. Ta upor ni imel enega samega obraza. Bil je skupnost ljudi, ki so verjeli, da je svoboda vrednota, ki presega posameznika in njegov strah. Odporniško gibanje je bilo izraz temeljne človeške potrebe po svobodi, dostojanstvu in pravici do lastne identitete.”
V govoru je izpostavila tudi aktualne svetovne konflikte in vprašanje, kako bi nanje gledali ljudje, ki so se nekoč uprli okupatorju.
“Ob zahtevnosti trenutnih razmer v svetu, več kot osemdeset let pozneje, v Ukrajini, na Bližnjem vzhodu, v Palestini, Sudanu in drugod po svetu, kjer še vedno bolj ali manj nemo opazujemo agresorska ravnanja, genocid, zločine proti človeštvu, ko je mednarodno pravo, ki se je v veliki meri rodilo prav na temeljih grozot druge svetovne vojne, popolnoma razvrednotila transakcija politika, v kateri človeška življenja nimajo vrednosti – se sprašujem, kako bi na našo realnost gledale mlade partizanke in partizani. Bi rekli: “Smo se za to borili?” Partizanstvo je bilo gibanje odpora. Bilo je gibanje poguma, solidarnosti in žrtvovanja. Žal prevečkrat ne zmoremo jasno razlikovati med odporniškim bojem in političnim sistemom, ki se je po vojni vzpostavil in je delu rojakov zadal rane, ki so še danes nezaceljene,” je opozorila na pomen razlikovanja med osvobodilnim bojem in povojnim političnim sistemom in citirala pisatelja Borisa Pahorja, ki je osvobodilni boj opisal kot “mogočno drevo”.
Predsednica je tudi poudarila, da svoboda nikoli ni dokončno zagotovljena in da jo mora vsaka generacija znova prepoznati in varovati. Ob tem je pozvala k politični zrelosti, dialogu in dogovoru o ključnih razvojnih vprašanjih, ki naj ne bi bila odvisna od menjav oblasti.
Slovesnost je sklenila z mislijo, da prihodnost Slovenije ni dana, temveč ustvarjena, in s pozivom k ohranjanju vrednot, za katere so se borili predniki: “Naj bo ta večer v Brežicah več kot slovesnost. Naj bo trenutek skupnosti. Trenutek tihe hvaležnosti tistim, ki so zmogli, ko je bilo najtežje. In trenutek zaveze, da bomo znali ohraniti tisto, kar so nam predniki zapustili – vero v svobodo.”
Predsednica države Nataša Pirc Musar, predsednik DZ-ja Zoran Stevanović in drugi gostje. Foto: BoBo/Borut Živulović
Državne proslave v Brežicah so se udeležili vidni obrazi iz političnega in družbenega življenja. Med njimi prvič kot predsednik DZ-ja Zoran Stevanović. Prisoten je bil tudi predsednik DS-ja Marko Lotrič. Premierja, ki opravlja tekoče posle, Roberta Goloba na proslavi ni bilo, je pa prišlo več članov odhajajoče ministrske ekipe, med drugim podpredsednik vlade in minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec, minister za gospodarstvo Matjaž Han, minister za obrambo Borut Sajovic ter minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj. Na proslavi sta bila tudi predsednik vrhovnega sodišča Damjan Orož in prvi predsednik države Milan Kučan.
Spomin na izgon iz Posavja
V ospredju državne slovesnosti je bil izgon približno 45.000 oziroma več kot 80 odstotkov Slovencev iz Posavja in Obsotelja na suženjsko delo.
Ob tem so se spomnili na spontani partizanski odpor, ki je prerasel v organiziranega in privedel do obsežnega osvobojenega ozemlja.
Dan upora proti okupatorju je namreč spomin na dogodke leta 1941, ko so sile osi na čelu z nacistično Nemčijo 6. aprila napadle Kraljevino Jugoslavijo in jo vključno s Slovenijo okupirale. Slovenci so se odločili za takojšen upor. Osvobodilna fronta je bila zasnovana 26. aprila 1941 na srečanju v vili Josipa Vidmarja v Rožni dolini v Ljubljani.
Glasbenoscenski prizori so dramatizirali ta premalo znana zgodovinska dejstva. Predstavili so, kako nezavedna ljubezen s prvim uporom postane domoljubje in zavest o lastni biti, trdno povezani z zemljo in narodom, ki mu oseba pripada z rojstvom. S tem zgodba opozarja na to, da je domoljubje v svojem izvornem pomenu pred svetovnim nazorom in političnim prepričanjem.
Režiser in scenarist je Tomaž Letnar. Nastopili so dramske igralke in igralci Ajda Smrekar, Sara Dirnbek, Matej Zemljič in Matej Recer. Glasbeno podobo so ustvarjali Simfonični orkester glasbene šole Krško, Mešani pevski zbor Viva Brežice, Vokalna skupina Solzice, Moški zbor Kapele, sopranistka Urška Kastelic, vokalni solistki Neli Škofca in Hana Grubič ter solist na harmoniki Mile Viero. S plesnim izrazom je zgodbo pripovedovala plesna skupina Alma Mater Europaea – Akademije za ples in Folklorna skupina KUD Oton Župančič Artiče.
Govoru predsednice je sledil kulturno-umetniški program s številnimi nastopajočimi igralci, glasbeniki in plesalci. Foto: BoBo/Borut Živulović
Oglas