Evropske države so se spet znašle pod pritiskom Washingtona, naj se aktivno vključijo v reševanje krize v Hormuški ožini, ki jo je povzročil ameriško-izraelski napad na Iran. Najnovejše kritike na njihov račun je izrekel ameriški obrambni minister Pete Hegseth, ki je opozoril na to, da je stara celina v primerjavi z ZDA veliko bolj odvisna od prostega pretoka ladijskega prometa skozi to strateško pomembno plovno pot.
»Na Evropo se ne zanašamo, vendar oni potrebujejo Hormuško ožino bolj kot mi,« je Hegseth zatrdil med novinarsko konferenco v Pentagonu, pri tem pa se obregnil ob dosedanje evropske odzive na krizo. »Morda bi morali začeti manj govoriti, imeti manj razkošnih konferenc in se raje spraviti na čoln.«
Njegov nastop je sovpadel s podaljšanjem premirja med Izraelom in Libanonom za tri tedne in signali, da bi se lahko predstavniki ZDA in Irana v Islamabadu sestali na novem krogu mirovnih pogajanj.
Medtem ko je Hegseth vztrajal, da ima Teheran priložnost za sklenitev »dobrega dogovora« z Washingtonom, ni skrival nezadovoljstva administracije ameriškega predsednika Donalda Trumpa nad odporom evropskim zaveznic do neposrednega vpletanja v skoraj dva meseca trajajočo vojno, ki je zaradi dvojne, ameriške ter iranske blokade Hormuške ožine, svet potisnila na prag najhujše energetske krize v zadnjega pol stoletja.
»Čas za zastonjkarstvo je končan,« je opozoril eden najbolj kontroverznih članov Trumpove administracije, rekoč, da si »Amerika in svobodni svet zaslužita zaveznike, ki so sposobni, zvesti in razumejo, da zavezništvo ni enosmerna ulica«. Hegsethove besede so v marsičem posnemale dosedanje izjave republikanskega predsednika, ki je od napada na Iran večkrat izrazil razočaranje in globoko nestrinjanje z oklevanjem zaveznic, da priskočijo na pomoč ZDA.
Na udaru Madrid in London
Poleg Hegsethovih besed je na razkol v čezatlantskih odnosih opozorila tudi vsebina internega elektronskega sporočila iz Pentagona, ki jo je na podlagi pričevanja anonimnega uradnega vira objavil Reuters. V sporočilu so opisane možnosti, s katerimi bi ZDA lahko kaznovale zaveznice v zvezi Nato, ki niso podprle ameriško-izraelskega napada na Iran.
Med možnimi ukrepi so bili po navedbah vira navedeni umik predstavnikov »težavnih« držav z vplivnih položajev v Natu, začasna izključitev Španije iz zavezništva in revizija stališča ZDA do britanske suverenosti nad Falklandskimi otoki.
Britanski premier Keir Starmer med sprejemom španskega kolega Pedra Sánchez septembra lani na Downing Streetu FOTO: Toby Melville/Reuters
Predstavniki Nata so v odzivu na razkritja za BBC poudarili, da severnoatlantska pogodba ne omogoča suspenza oziroma izključitve zaveznic. Oglasil se je tudi španski premier Pedro Sánchez, ki navedb ni neposredno komentiral. Dejal je le, da španska vlada ne sprejema odločitev na podlagi elektronskih sporočil. »Opredeljujemo se do uradnih dokumentov in uradnih stališč, ki jih v tem primeru zavzema ameriška vlada.«
Precej bolj resno so vsebino elektronskega sporočila po vsem sodeč vzeli v Londonu, kjer so predstavniki britanskega premiera Keira Starmerja poudarili, da Falklandski otoki pripadajo Združenemu kraljestvu. Arhipelag na jugu Atlantskega ocena si prav tako lasti Argentina, ki je poskušala Falklande leta 1982 zavzeti s silo.
»Prebivalci Falklandskih otokov so z veliko večino glasovali za to, da ostanejo britansko čezmorsko ozemlje. Vedno smo podpirali njihovo pravico do samoodločbe in dejstvo, da suverenost pripada Združenemu kraljestvu,« so pojasnili na Downing Streetu. »To stališče smo v preteklosti jasno in dosledno izražali zaporednim ameriškim administracijam in nič ga ne bo spremenilo.«