Film Nihče ni nič rekel je nastal s finančno podporo srbskega ministrstva za kulturo, Filmskega centra Srbije, francoskega Nacionalnega centra za film in gibljive slike, ARTE Francija, SFC, Viba studia, Hrvaškega avdiovizualnega centra, mesta Kragujevac ter podprograma MEDIA – programa Ustvarjalna Evropa. Projekt je bil razvit v okviru foruma European Short Pitch. Foto: SFC/Mladen Teofilović
V enem od tekmovalnih programov letošnjega filmskega festivala v Cannesu bo tudi slovenska manjšinska koprodukcija. Kratki igrani film Nihče ni nič rekel srbske režiserke Tamare Todorović, je nastal kot srbsko-francosko-slovensko-hrvaška koprodukcija, se je uvrstil v tekmovalni program kratkometražnih filmov. V desetico nominiranih filmov je bil izbran med 3184 prijavljenimi kratkimi filmi z vsega sveta, sporočajo iz Slovenskega filmskega centra (SFC).
Oglas
Prav tako je pomemben uspeh je z uvrstitvijo v program študentskih filmov v Cannesu a Cinéf dosegla tržaška filmska ustvarjalka Vida Skerk. Njen kratki igrani film Zapuščeni, a še pokončni (Left Behind, Still Standing) je bil vključen med najbolj obetavne mlade filmske ustvarjalce s celega sveta. Skerk je ena od redkih, ki so bili s svojimi filmi dvakrat izbrani v program La Cinéf – lani je bila uvrščena v program s filmom Ether.
Slovenska koproducentka filma je Katja Lenarčič (Manjana), glavni producent pa produkcijska hiša Naked iz Srbije, ki jo zastopa Čarna Vučinić. Med koproducenti so še Jasmina Sijerčić (Bocalupo, Francija) ter Lucija Perić, Tena Gojić in Miljenka Čogelja (Dinaridi, Hrvaška). Foto: SFC/Mladen Teofilović
Tamara Todorović je študirala filmsko in televizijsko režijo na Fakulteti dramskih umetnosti v Beogradu. Njeni študentski filmi Glad (2017), Roze (2018) in Vodi me na more (2022) so bili uspešno prikazani na nacionalnih in mednarodnih festivalih, med drugim v Izoli, Zagrebu in Pulju. Foto: SFC/Mladen Teofilović
Klic, ki zmoti vsakdanjik
Film Nihče ni nič rekel se začne z vsakdanjim klicem, ki Katarino prisili, da se spopade s posledicami na videz nedolžne igre, v katero je bila vpletena njena hči. Kot je za SFC dejala režiserka, so tudi njo kot večino deklet učili potlačiti negativna čustva, saj jeza in agresija veljata za lastnosti, pripisani fantom. “Žensko jezo pogosto odpišejo kot hormonsko, histerično ali posledico okoliščin odraščanja. Ta film ne govori o opravičevanju te jeze – govori o čustvih, ki sčasoma izbruhnejo na nepričakovane in pogosto destruktivne načine,” je dodala.
Med slovenskimi sodelavci pri filmu so oblikovalka maske Mojca Gorogranc Petrushevska, oblikovalec in mešalec zvoka Julij Zornik, montažer dialoga Martin Vouk ter ustvarjalci sinhronih šumov Igor Iskra, Jaka Skočir in Žiga Rangus. Pri snemanju sta sodelovala tudi drugi asistent kamere Domen Rakef ter koordinator in svetovalec za snemalno tehniko Marjan Bocevski. Celotna postprodukcija zvoka je bila izvedena v studiu 001.
Zlata palma za najboljši kratkometražni film bo podeljena v soboto, 23. maja, na zaključni slovesnosti 79. festivala v Cannesu.
Film Zapuščeni, a še pokončni je ustvarila mednarodna ekipa filmskih ustvarjalcev, ki so obiskovali zadnji letnik študija na NFTS (Nacionalne filmske in televizijske šole v Združenem kraljestvu – National Film and Television School). Za Skerk, producentko Doro Galosi in oblikovalca zvoka Vicenteja Molderja ta izbor pomeni vrnitev v Cannes po njihovem prejšnjem sodelovanju pri filmu Ether, ki je bil premierno prikazan na festivalu v taistem programu lani. Foto: SFC
Skerk bo že drugič v izboru študentskih filmov v Cannesu
V Trstu rojena režiserka Vida Skerk, ki ima slovensko, hrvaško ter italijansko državljanstvo, pa se je s filmom Zapuščeni, a še pokončni (Left Behind, Still Standing) uvrstila v program La Cinéf, ki vključuje najbolj obetavne mlade filmske ustvarjalce s celega sveta. Film je ustvarila mednarodna ekipa filmskih ustvarjalcev, ki so obiskovali zadnji letnik študija na angleški Nacionalni filmski in televizijski šoli (NFTS). Režiserka je poleg Tommyja Hursta tudi soavtorica scenarija.
Film Zapuščeni, a še pokončni raziskuje teme migracije, dela in pripadnosti. Priseljenka Morana, po rodu iz Hrvaške, dela pri zapiranju jeklarne v majhnem britanskem mestu. Ko tovarna neke noči čudežno oživi, se mora soočiti s krhkostjo lastnega obstoja in s tem, koliko ima dejansko skupnega z odpuščenimi delavci.
To je drugič, da Vida Skerk sodeluje s hrvaško igralko Lauro Kaliger (na fotografiji) v glavni vlogi. Foto: SFC
Skerk je za SFC povedala, da je film nastal iz potrebe, da skozi filmski medij predelajo občutke izključenosti, odtujenosti in osamljenosti ter opozorijo na načine, kako ljudje in skupnosti danes ostajajo zapuščeni in pozabljeni. “V svojem bistvu govori o iskanju solidarnosti v težkih okoliščinah. Neizmerno sem ponosna, da je film, ki ga je soustvarila tako raznolika in mednarodna ekipa, prepoznal tudi festival v Cannesu. V čast mi je, da se lahko tudi letos udeležim festivala. Celotna ekipa je v nastanek filma vložila ogromno truda, zato sem še posebej vesela, da lahko to čudovito priznanje delim s temi izjemno nadarjenimi sodelavci.”
Oglas