v Atenah 8 milijonov turistov, župan bo ostro ukrepal

S prekomernim turizmom, zaradi katerega se iz mesta izseljuje lokalno prebivalstvo, se soočajo tudi Atene. Foto: AP

Antično mesto na robu zloma: v Atenah 8 milijonov turistov, župan bo ostro ukrepal

Množični turizem je v zadnjih letih postal pereča težava nekaterih najbolj obljudenih destinacij, denimo Barcelone in Benetk. Pretiranemu turizmu se po robu postavljajo tudi v Atenah.

Še nedavno so oblasti večinoma pozdravljale dotok turistov in za razvoj turizma tudi namenjale precejšnja sredstva, v zadnjih letih pa množice obiskovalcev marsikje povzročajo več nevšečnosti kot koristi za lokalno skupnost. 

Poročali smo že o težavah, ki jih imajo zaradi prevelikega števila turistov ponekod v Španiji, zlasti v Kataloniji in na Balearskih otokih, kjer vsako leto na vrhuncu sezone tudi protestirajo proti obiskovalcem. Tudi ponekod v Italiji je turistov preveč, zato so marsikje začeli zaračunavati vstopnine za ogled najbolj priljubljenih znamenitosti. 

Lani je Atene obiskalo več kot 8 milijonov ljudi, kar je rekord za metropolo, v kateri živi 700.000 prebivalcev. 

Med mesti, kjer imajo težavo s preveliko turistično obleganostjo, se izpostavlja tudi grška prestolnica. Socialistični župan ​Haris Dukas želi prenatrpano mesto vrniti prebivalcem. Kot pravi, je že ob začetku turistične sezone velik del zgodovinskega jedra Aten prenasičen. Po njegovo celotne soseske tvegajo izgubo avtentičnosti zaradi nenadzorovanega turističnega razvoja.

»Atene ne morejo delovati, kot da so ogromen hotel,« je dejal v intervjuju, ki ga povzema Guardian. »Potrebni so omejitve in pravila. Tudi mesta morajo imeti besedo pri svojem razvoju.« V mestni  hiši uradniki opozarjajo, da je treba nekaj spremeniti, če Atene ne želijo postati žrtev lastnega uspeha. Opozorilni znaki so povsod: od naraščajočih cen nepremičnin, ki iz mesta izrivajo domačine, do preobremenjene infrastrukture, ki se pod pritiskom seseda.

»Cele Atene so razkopane, da lahko sploh delujemo,« je dejal Dukas, ki je bil pred vstopom v lokalno politiko profesor podnebne energetike. »Gradimo elektroenergetsko infrastrukturo, vodovodne sisteme, nove kanalizacije, 5G-omrežja. Ko imaš okoli 700.000 prebivalcev in 8 milijonov obiskovalcev, je pritisk ogromen.«

Dukas je položaj prevzel leta 2024 po nepričakovani zmagi s podporo glavne opozicijske stranke Pasok, z obljubo, da bo ozelenil prestolnico, ki velja za eno najbolj vročih v Evropi. Pod njegovim vodstvom so v občini velikosti približno 39 kvadratnih kilometrov zasadili približno 3855 dreves.

Župan Aten resno razmišlja o uvedbi zamrznitve gradbenih dovoljenj za nove hotele. Foto: AP

A ko se je privlačnost Aten povečala, se je župan znašel v neposrednem spopadu z dejavniki, ki jih krivi za nenadzorovan razvoj v turističnih območjih. Meri na gradbena podjetja, ki želijo graditi večnadstropne stavbe ob vznožju Akropole, pa tudi na nepremičninske investitorje in podjetnike. 

»Dovolj je dovolj«

Spopad se je ta teden še okrepil, ko je Dukas za Guardian povedal, da bo v zakonu o rabi turističnih zemljišč, ki je v obravnavi, zahteval popolno prepoved nove poslovne dejavnosti v zgodovinskem središču mesta.

»Ustavili bomo vse turistične investicije v Plaki, ki jo želim rešiti. Ni več prostora. Ne za kratkoročne najeme ne za hotele ali katero koli drugo turistično rabo. Območje je prenasičeno,« je dejal. »V zakonu, ki bo zapisan v pravni okvir, želimo reči ‘dovolj je dovolj’. »Vlagatelje je pozval, naj se usmerijo v druga, manj obremenjena območja mesta.

Zamrznitev gradbenih dovoljenj

Župan je prav tako omenil možnost zamrznitve gradbenih dovoljenj za nove hotele. To bi sledilo podobni prepovedi, ki jo je uvedla sredinska vlada, in omejuje kratkoročne najeme v soseskah z razgledom na Akropolo.

Na dogodku za promocijo mesta je nepričakovano dobil podporo tudi iz vrst hotelske industrije. Vodja hotelskega združenja Evgenios Vasilikos je omenil možnost omejitve gradnje hotelov in navedel primer Barcelone, ki od leta 2017 ne izdaja novih hotelirskih dovoljenj. »Ni nam treba izumljati tople vode,« je dejal. Dodal je, da mora turistični sektor mesta razmisliti, kje želi biti čez 10 do 15 let.

​Dukasa je dodatno spodbudil primer Barcelone, kjer je njegov levičarski kolega Jaume Collboni napovedal popolno prepoved kratkoročnih najemov od novembra 2028, ko bodo ukinjena dovoljenja za več kot 10.000 stanovanj, da bi mesto postalo bolj prijazno prebivalcem.

Tako Atene kot Barcelona sta med 15 mesti, katerih župani sodelujejo v evropskem stanovanjskem akcijskem načrtu, ki EU poziva k ukrepom za reševanje stanovanjske krize. Kot Collboni tudi Dukas poudarja, da je dostop do cenovno dosegljivih stanovanj največji problem občine, saj so zaradi pritiska kratkoročnih najemov lastne nepremičnine za mnoge nedosegljive.