Bilo je 26. aprila 1986 ob 1.23, ko je v 4. reaktorju černobilske jedrske elektrarne med rutinskim varnostnim preizkusom prišlo do silovite eksplozije. V ozračje se je sprostilo več kot 400-krat več sevanja kot pri atomski bombi, odvrženi nad Hirošimo. Radioaktivni oblak je v naslednjih dneh prepotoval Evropo in sčasoma obkrožil planet. Posledice so prisotne še danes, 40 let po dogodku, ki velja za največjo jedrsko nesrečo v zgodovini.
Evakuacija v tajnosti
Približno 31 ljudi (delavcev v elektrarni in gasilcev) je umrlo neposredno v eksploziji ali zaradi sindroma akutnega sevanja v nekaj sekundah do nekaj mesecev po nesreči. Poročilo Združenih narodov iz leta 2005 je ocenilo, da bi lahko skupno število smrti zaradi raka, ki ga je povzročilo sevanje, doseglo do 9000. Gibanje po območju je še danes prepovedano, če oseba za to nima dovoljenja oziroma ni v spremstvu vodnika. Mesto Pripjat, ki je od jedrske elektrarne oddaljeno le tri kilometre, in območje Černobila so ukrajinske oblasti pozneje odprle za turiste, mesto duhov je pred vojno vsako leto obiskalo na tisoče ljudi.
Uničeni 4. blok jedrske elektrarne FOTO: Vladimir Repik/Afp
26. APRILA 1986
je prišlo do silovite eksplozije.
Jedrska nesreča v Černobilu je bila posledica kombinacije tehničnih in človeških napak, saj so med varnostnim preizkusom v četrtem reaktorju operaterji kršili varnostne protokole, kar je skupaj s konstrukcijskimi pomanjkljivosti reaktorja privedlo do nesreče. Radioaktivne snovi so se zaradi eksplozije razširile v ozračje, nato jih je veter ponesel nad velik del Evrope, najhuje pa so bila prizadeta območja Ukrajine, Belorusije in Rusije. V dveh dneh, ko je takratna Sovjetska zveza (SZ) nesrečo skrivala pred svetovno javnostjo, je v veliki tajnosti izvedla popolno evakuacijo Pripjata.
DNK divjih psov na območju Černobila je pokazal, da doživljajo hitrejše evolucijske spremembe kot živali v drugih regijah, sicer zelene žabe pa so počrnele. FOTO: Zajem zaslona /X
Ruski dron v sarkofag
Radioaktivni oblak se je na zahod, sever in severovzhod Evrope širil kar dva dni, v SZ pa so incident prikrivali, dokler ni ponorel opozorilni sistem v jedrski elektrarni Forsmark na Švedskem, ki je od Černobila oddaljena skoraj 1300 kilometrov. V Sloveniji smo za širjenje radioaktivnega oblaka izvedeli šele, ko se je ta že razlezel čez naše nebo, vendar hujših posledic ni bilo. Med ključnimi ukrepi v Sloveniji so bila priporočila za omejitev uživanja sveže zelenjave, mleka in drugih lokalnih živil, ki bi bila lahko kontaminirana.
Vrtec na obrobju Černobila, ki prav tako sameva že 40 let. FOTO: Mitja Felc
Jedrska nesreča v Černobilu je bila posledica kombinacije tehničnih in človeških napak.
Pred desetimi leti so v Černobilu nad ruševine v eksploziji uničene jedrske elektrarne namestili največji sarkofag na svetu, ki naj bi dokončno zaprl uhajanje sevanja. Jekleni sarkofag je tako nadomestil betonskega, ki so ga nad ostanki uničenega reaktorja na hitro zalili kmalu po katastrofalni stalitvi jedrske sredice leta 1986, a je že začel puščati na številnih mestih. Februarja lani je sarkofag zadel ruski dron z eksplozivno bojno glavo, kar je povzročilo požar. Čeprav je prišlo do poškodb na zaščitni strukturi, so poročila IAEA (Mednarodne agencije za jedrsko energijo) navajala, da ni prišlo do preboja, ki bi povzročil nevarno uhajanje sevanja.