Zgodba Nejca Rusjana je zelo zanimiva, saj se je že zelo mlad podal v podjetniške vode. Naš sogovornik je kajak na divjih vodah postavil na stran že pri rosnih 19 letih, ko številni šele zares stopajo na resno športno pot. Danes priznava, da bi lahko v svoji športni karieri naredil še kakšen zaveslaj več, a se zaradi tega ne obremenjuje. Prav ta odločitev ga je namreč peljala na posebno, a tudi zelo zanimivo pot.
Iz soških brzic se je posvetil študiju in se zelo mlad podal v poslovne vode. Po študiju in izkušnjah v tujini je začel v poslovnem svetovanju, nato pa sprejel tvegano odločitev in stopil na samostojno pot. Ideja, ki se je rodila ob kozarcu vina, je danes zrasla v uspešno podjetje Essentia Pura, ki deluje na evropskem trgu in razvija izdelke iz industrijske konoplje.
Lahko rečemo, da je njegova druga kariera splet poguma, mladostne norosti, vztrajnosti, znanja in nenazadnje tudi veščin, ki jih je spoznal prav v športu. Nejčeva pot je dokaz, da se lahko iz nepričakovanih odločitev lahko razvije uspešna podjetniška zgodba. Zgodba, ki nekdanjega kajakaša izpopolnjuje predvsem s tem, da lahko pomaga ljudem.
Bili ste kajakaš, nato pa ste že pri 19 letih končali kariero. Kako velika odločitev je bila to v tistem trenutku?
Če pogledam nazaj, pravzaprav nisem imel neke izrazite želje, da bi postal profesionalni športnik v kajaku. Že takrat so bili nekateri tekmovalci na zelo visoki ravni, sam pa nisem bil povsem prepričan, kako bi usklajeval študij in vrhunski šport.
Zato sem se odločil, da končam nekoliko prej in se bolj posvetim akademski poti. Seveda sem hvaležen za vse, kar mi je šport dal. Naučil sem se ogromno, predvsem discipline. Užival sem, veliko časa smo preživeli v naravi, imel sem res lepo otroštvo in mladost.
Se vam danes zdi, da ste prehitro končali kariero?
Morda bi lahko vztrajal še kakšno leto ali dve in se preizkusil tudi v konkurenci mlajših članov. Selitev v Ljubljano bi pomenila treninge v Tacnu, ki so nam takrat manjkali. V Solkanu smo imeli omejene možnosti glede proge, še posebej v času, ko so vse bolj prihajale v ospredje umetne proge. A danes se zaradi tega ne obremenjujem. Nima smisla, da bi se oziral nazaj in se tolkel po glavi. Če sem iskren, treningov, predvsem zimskih, niti ne pogrešam. Morda še najbolj pogrešam tekmovanja.
Kaj vam je šport pustil, kar danes najbolj uporabljate v poslu?
Največ, kar sem prenesel iz športa, so disciplina, motivacija in samoiniciativnost. Naučil sem se stvari strukturirati, jih postaviti na svoje mesto in se držati načela, da so najprej na vrsti najpomembnejše stvari. Zelo pomembno je, da si znaš pravilno razporediti obveznosti in odgovornosti. Ob tem pa sem spoznal tudi, kako pomemben je počitek. Ta je nujen, da ohranjaš zdrave misli, jasen fokus in dolgoročno stabilnost.
Kako je potekalo vaše izobraževanje po športni karieri?
Najprej sem v Ljubljani študiral ekonomijo. Nato sem magistrsko nalogo pripravljal na Dunaju, pred tem pa sem pol leta preživel še v ZDA, natančneje v Michiganu. To obdobje v tujini je prišlo tik preden sem začel pisati magistrsko nalogo ter mi je dalo veliko širine in novih izkušenj.
“Takrat sem si rekel, da sem še dovolj mlad in neumen, da lahko tvegam in grem svojo pot.”
Foto: Bojan Puhek
Kaj pa vam je dala tujina?
Predvsem mi je dala širino. Spoznal sem različne kulture, načine razmišljanja, dela in življenja. Morda se sliši klišejsko, a šele ko greš v tujino, se zares začneš zavedati, kaj vse imamo doma v Sloveniji, in to tudi bolj ceniti. Velika dodana vrednost študija v tujini je bila tudi v pristopu. Nihče te ne sprašuje po teoriji, to moraš poznati, da sploh rešiš primer. Torej sta teorija in praksa povezani druga z drugo.
Najprej ste se ukvarjali s poslovnim svetovanjem, potem pa ste se odločili zapustiti te vode. Zakaj?
Po koncu študija sem se zaposlil v Ljubljani, kjer sem delal za ameriško podjetje iz Chicaga. Z njimi sem sodeloval že med magistrskim študijem, ko sem tam opravljal prakso. Takrat sem imel še partnerko na Dunaju, zato je postalo precej naporno, saj sem se dvakrat na teden vozil tja.
Začel sem razmišljati o službi na Dunaju, a sva se v tem času razšla. Svetovanje me je sicer še vedno veselilo, tudi ekipa v Ljubljani je bila odlična. A takrat sem si rekel, da sem še dovolj mlad in neumen, da lahko tvegam in grem svojo pot. Tako se je postopoma začela zgodba Essentia Pura.
Za takšno potezo je potrebnega kar nekaj poguma, kajne?
Seveda, pogum je potreben, pa tudi kanček norosti (smeh, op. p.). Ves čas sem imel željo, da iz storitvene dejavnosti preidem v produkt, torej v nekaj bolj oprijemljivega, v proizvodnjo končnega izdelka. Sprva sem razmišljal o proizvodnji recikliranih kozarcev iz papirja, potem pa se je pojavila priložnost za vstop v botanični in nutracevtski sektor.
Takrat so bili v velikem povečanju predvsem izvlečki iz industrijske konoplje, zato so danes med našimi najbolje prodajanimi izdelki prav kapljice CBD in določena kozmetična mazila. Odločil sem se, da poskusim, in v projekt vložil vse svoje prihranke. Načrta B ni bilo, obstajal je samo načrt A. Verjel sem v to in danes lahko rečem, da smo na pravi poti.
“Verjel sem v to in danes lahko rečem, da smo na pravi poti.”
Foto: Bojan Puhek
En pogovor ob vinu vam je očitno odprl oči. Ste že takrat vedeli, da se vam bo življenje povsem obrnilo?
Niti približno si nisem predstavljal, da me bo ta ideja popeljala na takšno pot. Z enim podjetjem iz Vipavske doline smo začeli raziskovati ta segment, predvsem področje botaničnih ekstraktov. Govorili smo o kamilici, lavandi, konoplji, ameriškem smilju … Ideja je bila, da bi ekstrakte uporabljali v kozmetiki ali pa jih kot storitev ponujali manjšim pridelovalcem, torej da zanje izvedemo proces in pripravimo končni ekstrakt.
Drugo podjetje je v tem videlo priložnost predvsem v razvoju in proizvodnji naprav za superkritično ekstrakcijo, kar je tehnologija, ki jo uporabljamo tudi mi. Oni so nato šli v smer proizvodnje strojev, mene pa je bolj pritegnil storitveni del, torej sama ekstrakcija in razvoj končnih izdelkov.
Kako pa vas je pritegnila konoplja? Zdi se, da ste tukaj našli tržno nišo.
Predvsem zaradi povpraševanja. Največ ga je bilo prav na področju predelave izvlečkov za eno izmed avstrijskih strank. To podjetje se je pred tem ukvarjalo s pridelavo cvetja, nato pa so prepoznali potencial v industrijski konoplji. Opustili so pridelavo rož in začeli gojiti industrijsko konopljo. Pri tem so potrebovali partnerja, ki bi poskrbel za predelavo in proizvodnjo ekstraktov, in tukaj smo videli svojo priložnost.
Ste v to zgodbo verjeli od začetka?
Da, verjel sem. Vmes smo sicer morali večkrat prilagoditi poslovni načrt, a to je del poti in nas ni vrglo iz tira. Ves čas sem bil prepričan, da nam bo uspelo, čeprav smo morali večkrat nekoliko spremeniti smer.
Kaj je bilo najtežje v prvih letih podjetja, ko ste se uveljavljali na trgu?
Tehnologijo in znanje smo imeli, največji izziv pa je bil pridobivanje novih strank. Oglaševanje je bilo praktično onemogočeno, saj Google ne dovoljuje promocije kanabinoidov, čeprav gre za industrijsko konopljo. Izdelkov CBD preprosto ne smeš oglaševati, zato smo morali najti nekoliko drugačno pot.
To je pomenilo veliko osebnega pristopa. Vzel sem telefon v roke ali sedel v avto in obiskoval potencialne stranke. V prvem letu sem opravil kar 1.612 klicev, ta seznam imam shranjen še danes. Na leto sem prevozil od 50 do 60 tisoč kilometrov. Danes je zgodba drugačna, večinoma povpraševanja prihajajo k nam. Po skoraj desetih letih na trgu smo postali prepoznavni.
Kako težko je danes na trgu izstopati z izdelki CBD?
Foto: Bojan Puhek
Trg izdelkov CBD je v zadnjih letih doživel precejšen razvoj. Najprej smo bili priča pravemu razcvetu, nato je sledila določena umiritev, zdaj pa se vse skupaj znova razvija z inovacijami. Res je, da CBD izdelki niso za vsakogar in ne pomagajo vsem. A po drugi strani obstaja precejšen krog uporabnikov, ki jim takšni izdelki pomagajo pri določenih težavah in jim zaupajo. Po mojem mnenju trg počasi raste. Malo je bilo vprašanje zaupanja – ali gre za psihoaktivno konopljo, torej marihuano … Mislim, da ozaveščenost ljudi raste, s tem pa raste tudi trg CBD.
Menda obstaja zgodba o enem izmed prvih kupcev, ko vas je poklical in dejal, kaj za vraga ste mu poslali … Ste takrat vedeli, da ste na pravi poti?
Da, ta zgodba drži. Ena izmed prvih dobav izdelkov CBD je šla prav podjetju, ki sem ga prej omenil. Po kakšnem mesecu me stranka pokliče in reče: “Nejc, kaj za vraga ste nam poslali?”
Najprej sem bil nekoliko zmeden in sem odgovoril, da točno tisto, kar so naročili in predhodno potrdili, torej vzorce, ki smo jih pripravili. Potem pa so povedali, da tako kakovostnih kapljic CBD še niso imeli. Takrat smo dobili prvo resno potrditev, da delamo dobro in da gremo v pravo smer.
Ali imate v podjetju tudi svoj razvoj?
Da, imamo. Velik poudarek dajemo razvoju in iskanju sinergij med različnimi botaničnimi sestavinami. Osnova ostajajo kanabinoidi, predvsem kanabidiol, ki predstavlja približno 80 odstotkov in je tudi najbolj raziskan. Temu nato dodajamo različne rastlinske izvlečke. Pri kapljicah gre na primer za kamilico, smilj, rožmarin in podobne sestavine, podobno pa velja tudi za kozmetična mazila.
“Kar zadeva končnega potrošnika, je danes precej bolje.”
Foto: Bojan Puhek
CBD je bil dolgo časa stigmatiziran. Kako danes vidite sprejemanje CBD v družbi?
Kar zadeva končnega potrošnika, je danes precej bolje. Na začetku, ko pride nekaj novega na trg, želijo vsi poskusiti. Večina, ki je to poskusila, je občutila določene učinke, kot so pomirjenost, lažje spanje ali splošno boljše počutje. Potem je ta začetna evforija nekoliko upadla.
Tisti, ki so ozaveščeni, da ne gre za psihoaktivno konopljo, izdelke še vedno uporabljajo. Mislim, da ima CBD med potrošniki danes precej boljši ugled. Kar pa zadeva regulativo, ta še vedno ni tam, kjer bi si želeli.
V Sloveniji se na primer kapljic CBD ne sme prodajati kot prehransko dopolnilo. Drugače je pri kozmetiki, kjer je uporaba dovoljena, dokler je izdelek varen. Na Nizozemskem imajo to področje precej dobro urejeno, podobno tudi v Franciji in na Češkem ter še v nekaterih drugih državah EU. Zato so za nas primarni trg prav druge članice Evropske unije.
Kje ste potem najbolj prisotni na trgu?
Najbolj smo prisotni v Nemčiji, Franciji, na Nizozemskem, Švedskem in Danskem. Kar nekaj strank imamo še na Poljskem, pa tudi v Romuniji.
Se vam zdi, da ljudje še vedno ne ločijo med psihoaktivno drogo in ponudbo CBD?
Mislim, da je danes ozaveščenost že na precej višji ravni. Slovenija je bila med prvimi državami v EU, kjer so se pojavili izdelki in kapljice CBD. Danes velika večina ljudi to razliko že razume, presenetljivo pa tudi starejši uporabniki.
Foto: Bojan Puhek
Kako bi nekomu na preprost način razložili, kaj je CBD?
V konoplji, ne glede na to, ali gre za industrijsko, medicinsko ali tisto za kajenje, najdemo različne kanabinoide. Med najbolj raziskanima sta kanabidiol, torej CBD, in tetrahidrokanabinol, THC. Skupaj jih je več kot 120, številni pa še niso povsem raziskani.
THC je psihoaktiven (povzroča evforijo, sproščenost ali spremenjeno zaznavanje, op. p.) medtem ko CBD tega učinka nima. Po raziskavah in izkušnjah uporabnikov CBD deluje bolj pomirjujoče, celostno na telo, saj se veže na endokanabinoidni sistem. Nekaterim pomaga pri lajšanju bolečin, drugim pri boljšem spancu, učinkov pa je lahko več, odvisno od posameznika.
Nam lahko razkrijete, kakšni so vaši naslednji koraki v podjetju in kakšni so vaši načrti za prihodnost?
Ostajamo osredotočeni na prodajo in razvoj kapljic CBD. Tako osnovnih, ki vsebujejo le izvleček industrijske konoplje, kot tudi tistih, kjer kombiniramo različne rastlinske izvlečke in terpene. Terpeni so namreč še ena pomembna sestavina konoplje.
Naš cilj je, da razvijemo čim boljšo sinergijo teh komponent in ponudimo izdelke, prilagojene konkretnim potrebam, na primer za spanje, pomirjenost ali boljši fokus. Drugi pomemben del pa ostaja razvoj kozmetičnih mazil, kjer vidimo še veliko priložnosti.
Kaj bi danes rekli mlademu športniku, ki ne ve, kaj bi delal po karieri?
Delaj tisto, kar te veseli. Dokler s tem nikomur ne škoduješ. Družba ima svoja pričakovanja, starši svoja, ampak na koncu moraš živeti svoje življenje, ne življenja drugih.
Vsak poklic bi moral biti spoštovan. Verjamem, da smo ljudje ustvarjeni zato, da nekaj počnemo in v tem najdemo smisel. Sam delam tisto, kar me veseli, in mislim, da smo z našimi izdelki pomagali že več tisoč, morda celo več deset tisoč ljudem po Evropi. To je tisto, kar te na koncu izpopolnjuje.
Nejc Rusjan v času športne kariere.
Foto: Osebni arhiv
Se še kdaj usedete v kajak?
Zadnjih nekaj let nisem sedel v čolnu. Morda se bo to letos spremenilo, bomo videli, nič ne bom obljubil. V teoriji še vedno vem, kako stvari delujejo, v praksi pa je zgodba drugačna. Pogrešam predvsem Trnovo ob Soči in zgornje Posočje. Tam si res najbolj v stiku z naravo, ko si na vodi.
Preberite še: