Trenutek za športno zgodovino in eden največjih športnih podvigov 21. stoletja: ura se je pri Kenijcu po 42,195 kilometra teka ustavila pri 1:59:30. Foto: Reuters
Sawe je že nekaj časa v vrhu svetovnega maratona, lani je med drugim dobil tako maraton v Londonu kot v Berlinu. Njegova kariera je šampionske obrise dobila predvsem po zaslugi njegovega strica, Abrahama Chepkirwoka, ki je za Ugando leta 2008 tekmoval na olimpijskih igrah (v teku na 800 metrov), za navdih pa so mu služile tudi besede šolskega učitelja, ki mu je rekel: “Tek ni le dar, je tvoje bogastvo in tvoja prihodnost.”
Oglas
Junaka 46. Londonskega maratona. Tigist Assefa in Sebastian Sawe. Foto: Reuters
Tudi drugouvrščeni Etiopijec Yomif Kejelcha se je v Londonu spustil pod magično mejo (1:59:41), tretje mesto pa je osvojil Jacob Kiplimo iz Ugande, ki je bil s časom 2:00:28 prav tako hitrejši od prejšnje rekordne znamke (2:00:35; Kelvin Kiptum v Chicagu leta 2023).
Do zdaj je dobrih 42 kilometrov pod dvema urama resda uspelo preteči tudi Kenijcu Eliudu Kipchogeju leta 2019 (1:59:40), vendar v “laboratorijskih” razmerah na Dunaju, kjer je bilo vse podrejeno le mejniku (teku pod dvema urama) in so se med drugim tudi menjavali narekovalci ritma. Uradno seveda tega časa niso priznali kot svetovni rekord.
Pri ženskah je 46. Londonski maraton, na katerem je nastopilo skoraj 60 tisoč tekačev, zaznamovala etiopska atletinja Tigist Assefa s prav tako rekordnim časom (ko govorimo o maratonih, kjer ženske tečejo posebej) 2:15:41.
Oglas