Pobudo Moj glas, moja odločitev je podpisalo več kot milijon državljanov EU-ja. Foto: BoBo
“Komisija ugotavlja, da je mogoče k izpolnitvi cilja pobude prispevati prek Evropskega socialnega sklada plus (ESF+). Meni, da lahko (…) države članice sredstva EU-ja uporabijo za to, da na prostovoljni osnovi in v skladu s svojo nacionalno zakonodajo omogočijo varen splav ženskam, ki so v ranljivem položaju in si ga drugače ne morejo privoščiti,” so v odgovoru na evropsko državljansko pobude My Voice, My Choice (Moj glas, moja odločitev) zapisali v Evropski komisiji.
Zato ni potrebe, da bi Svetu EU-ja in Evropskemu parlamentu podali predlog nove pravne podlage, na podlagi katere bi vzpostavili nov program financiranja, kot zahtevajo pobudniki, so pojasnili. Kot je Evropska komisija še navedla v odgovoru, bodo države članice, ki bodo želele sredstva nameniti za zagotavljanje zakonitega, varnega in dostopnega splava, lahko spremenile svoje operativne programe evropskega socialnega sklada. Dopolnjeni program ESF+ bodo posredovale Evropski komisiji, ki bo nato ocenila, ali je v skladu z zakonodajo in pogodbami EU-ja. To med drugim pomeni, da bodo morali biti ukrepi na razpolago vsem ženskam, ne glede na njihovo narodnost ali kraj prebivališča.
Če bo komisija ugotovila, da je sprememba programa v skladu z veljavnimi pravili, jo bo tudi odobrila, je komisija še zapisala v odgovoru na pobudo za varen in dostopen splav My Voice My Choice. ESF+ je glavni instrument EU-ja za vlaganje v ljudi, oblikovanje bolj socialne in vključujoče Evrope ter napredek pri izvajanju evropskega stebra socialnih pravic. Naložbe izvajajo države članice, ki 95,1 milijarde evrov iz proračuna EU-ja dopolnjujejo z nacionalnimi sredstvi, tako da je v programskem obdobju 2021–27 v ESF+ na voljo 142 milijard evrov. Komisija pri tem opravlja nadzorno vlogo.
“Vrata so zdaj odprta. Ustvarjena je bila pot, ki jo morajo članice tudi uporabiti.”
“Odgovor je da. Zmagali smo. Ne sicer takšen da, kot smo si ga želeli, vendar je to pot, ki omogoča, da varen splav postane mogoč. Ne gre za dodatna sredstva, temveč za sredstva, ki že obstajajo,” je v prvem odzivu sporočila Nika Kovač z Inštituta 8. marec, ki je koordiniral državljansko pobudo. V Inštitutu so ob tem v sporočilu za javnost zapisali, da odgovor Evropske komisije “ni zgolj simbolno dejanje” in da “gre za politično zavezo pravicam žensk”. “Komisija je prvič nedvoumno potrdila, da se lahko sredstva EU-ja uporabijo za zagotavljanje dostopa do varne oskrbe pri splavu – zlasti za ženske v ranljivih položajih, ne glede na to, od kod v Evropi prihajajo,” so sporočili.
Po odgovoru komisije je po navedbah inštituta zdaj “brez vsakega dvoma potrjeno, da je dostop do varnega splava vprašanje javnega zdravja in socialne pravičnosti ter da ima Evropska unija tako pristojnost kot odgovornost za ukrepanje”. Dodali so, da je komisija, čeprav se ne vzpostavlja nov pravni instrument, formalno priznala, da je mogoče ključne cilje državljanske pobude doseči, in začrtala konkretno pot za njihovo uresničitev v praksi.
Sorodna novica
Evropski parlament podprl pobudo Moj glas, moja odločitev za varen in dostopen splav
“Posebej nas veseli, da se mehanizem ne bo mogel uporabljati le za financiranje zdravstvenih storitev, temveč tudi za kritje potnih stroškov, kadar bo to potrebno. To je še posebej pomembno v življenjsko ogrožajočih situacijah, kjer sta nujna hitra pomoč in prevoz,” so še zapisali v sporočilu za javnost in poudarili, da so bili njihovi prednostni cilji konkretni rezultati za ženske, in ne pravna oblika. “Hkrati smo izrazili razočaranje, da za zdaj ni bila dana zaveza o novih finančnih sredstvih, in komisijo pozvali, naj v prihodnje podpre dodatno namensko financiranje,” so poudarili.
Komisijo ob tem pozivajo tudi, naj nemudoma sprejme naslednje korake za uresničitev odločitve in naj državam članicam zagotovi jasna navodila o tem, kako začeti zagotavljati varno oskrbo pri splavu s sredstvi EU-ja, in naj se vzpostavi informacijska platforma za pacientke. “Vrata so zdaj odprta. Ustvarjena je bila pot, po kateri lahko države članice uporabijo sredstva EU-ja za zagotavljanje dostopa do varnih in zakonitih storitev splava za tiste, ki jim je ta temeljna pravica še vedno odrečena. Zdaj morajo države članice to pot tudi uporabiti,” so še sporočili z Inštituta 8. marec, kjer poudarjajo, da “zmaga pripada 1,2 milijona državljanom, ki so podpisali pobudo, aktivistkam in aktivistom, ki so jo organizirali, prostovoljkam in prostovoljcem, ki so mobilizirali ljudi, ter poslankam in poslancem, ki so vztrajali”.
Komisarka Kos: Nov korak v našem boju za zaščito pravic žensk
“Države članice, ki so to pobudo podprle, kot tudi tiste, ki bi to še želele, imajo zdaj konkretno možnost, da svojo podporo spremenijo v dejanja z uporabo teh sredstev in izboljšajo dostop do splava,” je ob odločitvi komisije dejala evropska komisarka iz Slovenije Marta Kos. Dodala je, da sama odgovor komisije na pobudo My Voice, My Choice vidi kot “nov korak v našem boju za zaščito pravic žensk”. Ta boj se je v zadnjem času še okrepil, kar po besedah komisarke, pristojne za širitev Unije, pomeni, da pravice žensk niso tako zelo samoumevne in da bodo veljale za vedno.
Bruselj je pobudo My Voice, My Choice – eno redkih državljanskih pobud v EU-ju, ki jih je podprl Evropski parlament – sprejel 1. septembra lani, potem ko jo je podpisalo več kot 1,1 milijona državljanov EU-ja. Pobudo je koordiniral Inštitut 8. marec, pobudniki pa so predlagali vzpostavitev prostovoljnega finančnega mehanizma, ki bi se mu lahko države članice priključile po lastni presoji. Njegov namen pa bi bil podpreti države pri zagotavljanju dostopa do oskrbe v povezavi s splavom za ženske, ki do te zdravstvene storitve ne morejo dostopati v svoji državi.
Organizatorji so na začetku oktobra pobudo predstavili evropski komisarki za enakost Hadji Lahbib, na začetku decembra je sledila še javna predstavitev pobude v Evropskem parlamentu, ki je sprejel tudi resolucijo v podporo pobudi. Komisijo je sicer k podpori iniciativi pisno pozvalo 105 evropskih poslancev, 30 pravnih strokovnjakov, Svetovna zveza babic, številni aktivisti, zvezdniki in politiki – med njimi prejšnji kanadski premier Justin Trudeau, Hillary Clinton, nekdanje premierke Islandije, Finske, Peruja, Nove Zelandije in nekdanja predsednica Irske, ki je splav uzakonila leta 2018. S tem so se pridružili podpori enajstih držav članic, tudi Slovenije in Poljske.
Oglas