Razstava, ki bo po predstavitvi v Kopru med julijem in novembrom na ogled tudi v ostalih sodelujočih splošnih knjižnicah na obalno-kraškem območju, je nastala na pobudo koprske knjižnice, kjer so z medijsko hišo maja lani podpisali pismo o nameri za digitalizacijo tiskanih izvodov časopisa. Pri postavitvi so sodelovale tudi splošne knjižnice iz Izole, Pirana, Ilirske Bistrice, Sežane in Postojne, ki so samostojno izbrale arhivske članke, fotografije in spomine o ključnih dogodkih iz svojih lokalnih okolij.
Oglas
Odgovorni urednik Primorskih novic Željko Urumović je ob odprtju razstave dejal, da je cilj digitalizacije približati zgodovino primorskega prostora mlajšim generacijam, ki so namesto branja s papirja bolj vajene gledanja v zaslone. Da časopis predstavlja pomemben del lokalnega prostora in vsakdanjika ter da razstava dokazuje, kako lahko lokalne knjižnice skupaj ustvarjajo širše zgodbe, pa je ob odprtju poudarila direktorica knjižnice Luana Malec.
Direktor Primorskih novic Anže Potecin je za STA pojasnil, da so v desetletjih izhajanja zabeležili celotno zgodovino območja, kar zdaj obiskovalcem omogoča vpogled v nekdanje dojemanje družbe in dogodkov. Dotaknil se je tudi pomena tiskanih medijev v trenutni poplavi spletnih informacij. “Naša največja konkurenčna prednost pred spletnimi portali je ravno v tem, da imamo tiskane izdaje. Kar je enkrat natisnjeno, namreč ne more nihče izbrisati,” je povedal za STA in dodal, da gredo pri njih vse informacije čez strogo uredniško sito.
Vodja domoznanskega oddelka koprske knjižnice Peter Štoka je ob odprtju izpostavil zgodovinski pomen prve “koprske” številke, ki je izšla 1. maja 1963 v nakladi skoraj 19.000 izvodov. Po njegovih besedah so Primorske novice skozi desetletja postale nepogrešljiv vir informacij na Primorskem. “Še vedno velja rek, da če nisi v Primorskih, te ni,” je dejal Štoka in spomnil, da je bil predhodnik današnjega časopisa v Kopru tednik Slovenski Jadran, ki je izhajal med letoma 1952 in 1963.
Oglas