Predsednica države Nataša Pirc Musar je v odzivu na nekatere kritike, ker v prvem krogu ni predlagala kandidata za novega mandatarja, na družbenih omrežjih delila dopis, ki ga je v državni zbor po parlamentarnih volitvah leta 2018 poslal takratni predsednik Borut Pahor. Tudi Pahor tako kot Pirc Musarjeva v prvem krogu ni predlagal mandatarja.

“Vsak korak, ki sem ga v postopku predlaganja kandidata za mandatarja naredila, je bil skrbno premišljen in prediskutiran z ustavnimi pravniki. Preučili smo različne scenarije. Ni prvič, da predsednik v prvem krogu ni predlagal kandidata za mandatarja. Zato bi bilo prav, da se vsi, ki tako odločitev komentirajo, najprej seznanijo s preteklo prakso v takih postopkih,” je na družbenem omrežju Facebook in omrežju X zapisala predsednica države Nataša Pirc Musar.

Objavi je priložila dopis iz 23. julija 2018, ki ga je takratnemu predsedniku državnega zbora Mateju Toninu poslal takratni predsednik države Borut Pahor.

“Leta 2018 takratni predsednik Pahor v prvem krogu prav tako ni predlagal kandidata za mandatarja. Spodaj prilagam njegov dopis, ki ga je poslal v DZ. Nekateri pišete, da gre za presedan. To torej ne drži in na to bi lahko včeraj opozorili tudi novinarji in uredniki, ki so pripravljali prispevke in morda tudi komentatorje seznanili s tem dejstvom,” je opozorila Pirc Musarjeva.

Golob ni sprejel mandatarstva

Eden od uporabnikov družbenega omrežja X je pod objavo Pirc Musarjeve pripomnil, da je iz Pahorjevega dopisa razvidno, da je takratni predsednik države ponudil mandatarstvo Janezu Janši, relativnemu zmagovalcu volitev, in nato še Marjanu Šarcu, ter izrazil dvom, da bi lahko bili situaciji primerljivi.

Pirc Musarjeva se je na komentar odzvala s pojasnilom, da je tudi sama mandatarstvo ponudila Robertu Golobu, čigar stranka Gibanje Svoboda je na preteklih državnozborskih volitvah dobila največ glasov, a ga Golob ni sprejel:

In jaz sem ponudila Golobu. Pa ni sprejel.

— Nataša Pirc Musar (@nmusar) April 26, 2026

Kaj sledi?

Kot je predsednica sicer dejala v soboto, se trenutno večinska podpora v DZ ne izkazuje nikomur, kandidata za vodenje manjšinske vlade pa ne želi predlagati.

V drugem krogu lahko mandatarja predlagajo poslanske skupine ali deset poslancev.  Časa za to imajo 14 dni. Če predsednik vlade tudi v drugem krogu ni izvoljen, se državni zbor lahko odloči še za tretji krog, kjer so predlagatelji isti, za izvolitev pa je namesto absolutne potrebna navadna večina.

Če medtem niti v tretjem krogu ne bo izvoljen nihče, pa predsednica razpusti državni zbor in razpiše nove, predčasne volitve.