Moskva je z invazijo v Ukrajini leta 2022 zopet pripeljala svet na rob katastrofe, je dejal ukrajinski predsednik. Foto: Reuters
“Svet ne sme dopustiti, da se jedrski terorizem nadaljuje. Rusijo moramo prisiliti, da preneha nepremišljene napade,” je na omrežju X ob obletnici sporočil Zelenski in spomnil, da so ruski brezpilotniki lani obstreljevali zaščitno strukturo v Černobilu.
Oglas
Sorodna novica
Ali so vojaški napadi na jedrske objekte postali nova normalnost?
IAEA je danes Ukrajini predala že četrto reševalno vozilo za medicinsko pomoč osebju jedrskih elektrarn. Od začetka konflikta je bilo za podporo varnega in zanesljivega delovanja dostavljenih več kot 25 milijonov evrov opreme, od tega skoraj tri milijone evrov medicinske opreme za vse jedrske objekte, vključno z jedrsko elektrarno Černobil, je na omrežju X zapisala IAEA. Foto: IAEA/Omrežje X
Spominskih slovesnosti sta se v Ukrajini med drugim udeležila tudi moldavska predsednica Maia Sandu in generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Rafael Grossi, ki je kot namen obiska napovedal tudi načrtovanje nadaljnjih ukrepov za sanacijo zgornjega dela zaščitnega ovoja reaktorja. Kot je dejal, se mora popravilo začeti čim prej.
Grossi je ob tem poudaril, da bo IAEA še naprej podpirala Ukrajino, pri čemer “ne bo popustila niti za trenutek”. To bo njegov 14. obisk Ukrajine od začetka ruske agresije februarja 2022.
Jedrske katastrofe v Černobilu ne bi smeli dojemati kot del zgodovine, temveč kot del žive odgovornosti, je sporočil Grossi. Kot je dejal, je danes čas za spominjanje, pa tudi za razmislek in okrepitev naše zavezanosti jedrski varnosti. S takšnimi prizadevanji lahko najbolje počastimo spomin na pripadnike vseh služb in delavcev, ki so posredovali po katastrofi, je poudaril.
Grossi je napovedal tudi, da bo IAEA pokrepila sedanje dejavnosti v Černobilu in drugih jedrskih elektrarnah za zagotavljanje jedrske varnosti, zaščite ter oskrbe gospodarstva s čisto energijo.
Sorodna novica
Jedrska nesreča v Černobilu: od varnostnega testa do katastrofe
Delavci novembra 1986 zaključujejo prvo fazo gradnje betonskega sarkofaga, ki pokriva četrti reaktor jedrske elektrarne v Černobilu. Foto: Reuters
Papež: Jedrska energija naj služi le miru
Papež Leon XIV. je ob 40. obletnici jedrske nesreče v Černobilu pozval, naj jedrska energija služi le miru. Ob tem je izrazil upanje, da bo glede odločanja o rabi jedrske energije prevladala razsodnost in odgovornost.
Ob koncu današnjih molitev v Vatikanu je dejal, da je jedrska nesreča v takratni Sovjetski zvezi “zaznamovala vest človeštva” in “ostaja opozorilo za tveganja, ki so neločljivo povezana z uporabo vse zmogljivejših tehnologij”.”Upam, da bosta na vseh ravneh odločanja vedno prevladovali razsodnost in odgovornost, tako da bo vsaka uporaba jedrske energije lahko v službi življenja in miru,” je dodal.
Nesreča v Černobilu je bila najhujša pri civilni rabi jedrske energije na svetu. Njena obletnica se zaznamuje v času, ko se je med rusko invazijo povečalo tveganje za novo jedrsko katastrofo, saj je Černobil na vojnem območju.
Zaščitna struktura, ki je bila leta 2016 nameščena čez stari ovoj iz jekla in betona, ki je bil nad uničenim reaktorjem zgrajen že leta 1986, je bila namreč v napadu z ruskim brezpilotnikom februarja lani poškodovana. IAEA je potrdila, da zaradi poškodbe zaščitna struktura ne bi več zadržala morebitnega uhajanja radioaktivnih snovi.
Oglas