V mestu Oleški, ki leži na jugu Ukrajine ob reki Dneper, je pred rusko invazijo februarja 2022 živelo več kot 24 tisoč ljudi. Ta številka je danes več kot desetkrat manjša, peščica prebivalcev, ki še vztraja v mestu, pa živi v človeka nevrednih razmerah. Na pomoč jim ne pride nihče, mesto pa so ruske sile tako rekoč odrezale od sveta.

Ruska vojska je mesto Oleški v hersonski oblasti zasedle že na prvi dan invazije, odtlej pa je mesto pod ruskim nadzorom. Ker leži tik ob reki Dneper in tako rekoč nasproti mesta Herson, ki ga še vedno nadzoruje Ukrajina, je Oleški kmalu postal eno od frontnih žarišč, predvsem kot izhodišče za topniško obstreljevanje.

Mesto pod vodo

Uničenje jezu Kahovka na reki Dneper junija 2023 – minirale naj bi ga ruske sile – je v mestu Oleški povzročilo katastrofalno poplavo, ki je usoden udarec zadala tako rekoč vsej infrastruktur, potrebni za normalno življenje. Voda je uničila oziroma močno poškodovala ceste ter vodovodno in električno napeljavo.

Mesto Oleški je bilo junija 2023 po uničenju jezu Kahovka skoraj v celoti pod vodo, od katastrofalne poplave pa si tudi zaradi nonšalantnosti okupacijskih oblasti ni več opomoglo.  | Foto: Guliverimage

Mesto Oleški je bilo junija 2023 po uničenju jezu Kahovka skoraj v celoti pod vodo, od katastrofalne poplave pa si tudi zaradi nonšalantnosti okupacijskih oblasti ni več opomoglo.
Foto: Guliverimage

Pot do trgovine je samomorilska misija

Čeprav mesto Oleški uradno nadzoruje Rusija, se ruske oblasti z blagostanjem ali celo osnovnimi potrebami tamkajšnjih prebivalcev tako rekoč ne ukvarjajo, svarijo ukrajinske in mednarodne humanitarne organizacije. 

V mestu tako praktično ni dostopa do čiste pitne vode, ni ogrevanja, ni elektrike. Prebivalci morajo vodo prekuhavati, obroke si pripravljajo na odprtem ognju.

V mestu vlada kronično pomanjkanje hrane in zdravil, obiski trgovin ali poskusi odhodov iz mesta, da bi prebivalci obiskali trgovine v drugih krajih, pa so neredko tako rekoč samomorilske misije, saj ruske sile po navedbah ukrajinske humanitarne organizacije SOS Vzhod z droni izvajajo napade tudi na civilna vozila ali celo posameznike, ki niso ukrajinski vojaki.

Mesto Oleški je delno porušeno, bilo naj bi tudi pod nenehnim nadzorom ruskih dronov, ki predstavljajo smrtonosno grožnjo za tamkajšnje prebivalce. | Foto: X / @NAFOvoyager

Mesto Oleški je delno porušeno, bilo naj bi tudi pod nenehnim nadzorom ruskih dronov, ki predstavljajo smrtonosno grožnjo za tamkajšnje prebivalce.
Foto: X / @NAFOvoyager

Kakršni koli paketi pomoči se do mesta Oleški medtem ne morejo prebiti, saj naj bi bilo mesto pod tako imenovano humanitarni blokado, opozarjajo. 

V mestu živi le še okrog dva tisoč ljudi, ki ne morejo uiti

Mesto Oleški je od začetka ruske invazije Ukrajine pa do danes izgubilo več kot 90 odstotkov prebivalstva. Ogromno jih je pobegnilo v prvih stadijih vojne, nekaj so jih neprostovoljno odpeljali v Rusijo, nekateri pa so tudi umrli. Danes tam živi le še okrog dva tisoč ljudi. Večina prebivalcev je sicer starejših, a med njimi naj bi bilo tudi okrog 50 otrok. 

Kaj jedo v mestu Oleški:

🙏🇺🇦 “I am faced with a difficult choice – who to feed, because food is at zero”, journalists quote the diary of a resident of occupied Oleshky in the Kherson region.

The city is in a humanitarian crisis: constant shelling, no electricity, water and gas, almost no food supplies.… pic.twitter.com/SmFJZB5KPt

— MAKS 25 🇺🇦👀 (@Maks_NAFO_FELLA) April 26, 2026

Dmitro Lubinets, ukrajinski parlamentarni komisar za človekove pravice, je v začetku aprila tudi opozoril, da prebivalci Oleškega mesta danes tako rekoč ne morejo zapustiti, saj naj bi obstajala poročila, da jim to preprečujejo ruske oblasti, ki prebivalce mesta uporabljajo kot tako imenovani živi ščit. S tem naj bi si Rusija zagotovila, da Oleški ostane dobro izhodišče za topniške napade na ukrajinske položaje, Ukrajina pa zaradi varovanja življenj lastnih državljanov ne bi vračala ognja.