Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona

Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona

Beseda praznik izhaja iz besede prazen – to je dan, ki je prazen dela. A prazniki so bili vedno polni: obredov, skupnosti, hrane in pomena. Zakaj se danes zdi, da ta polnost ugaša? To je bilo izhodišče pogovora v oddaji Ah, ta leta!, v kateri je bil gost Janez Bogataj, zaslužni profesor etnologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in eden najpomembnejših poznavalcev slovenskih šeg in navad.

Oglas

Manj zastav, več prostih dni

Prazniki so se v zgodovini vedno spreminjali, je pojasnil Bogataj, a ob tem priznal: “Intenzivnost spreminjanja ni bila nikoli tako velika kot danes.” Med te spremembe spada tudi usihanje praznovanj in tiho, postopno, a vztrajno izginjanje vsebine, ki jo je praznik nekoč nosil.


Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona

Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona

Sogovornik je orisal, kako so bili prazniki v preteklosti smiselno razporejeni po celoletnem ciklu. “Človek, ki je trdo delal, se je moral tudi odpočiti.” Politika in/ali Cerkev pa sta temu počitku sčasoma dodali ritualno vsebino, pomen in ikonografijo. Žal pa pri slovenskih državnih praznikih danes ta obrednost pogosto umanjka. Celo zastav skoraj ne izobešamo več. Za nas je najpomembnejše, na kateri dan v tednu pade praznik in ali ga lahko povežemo s koncem tedna ali kakšnim drugim dela prostim dnevom, je z rahlo ironijo ugotavljal Bogataj.

Spremenjen odnos do praznika dela

Lep primer spreminjanja vsebine in pomena praznika je prvi maj. Nekoč so se delavci za to priložnost lepo oblekli in odšli na vsebinsko in kulturno bogat shod. Pevski zbori, gledališke skupine in številni drugi nastopajoči so se na prireditve dolgo in dobro pripravljali. Seveda je temu sledila tudi pogostitev, a danes se zdi, da je to še edino, kar je ostalo. Seveda kresovi še gorijo, toda druženje ob ognju danes pomeni predvsem zabavo. Odnos do dela se je spremenil in s tem tudi do praznika, ki to besedo nosi v imenu.


Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona

Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona

Pomembnejše od ohranjanja dediščine je njeno poznavanje

Tudi kulinarični del praznikov v času izobilja nekoliko usiha. Ob praznikih so bile na mizah jedi, ki si jih človek ni mogel privoščiti vsak dan. “Praznik ti je omogočal, da je bil tvoj srčni utrip nekoliko drugačen, ker si si lahko privoščil tisto, česar si med letom nisi mogel.”

Kot sklene Bogataj, dediščine ne ohranjamo, temveč se ta spreminja, preoblikuje. Vendar je zelo pomembno, da jo odkrivamo in spoznavamo ter se ob tem vprašamo, kaj od tega lahko uporabimo za praznike danes in za naše današnje vsakdanje življenje.

Oglas