V Ljubljani danes in jutri poteka III. mednarodna konferenca Prijateljev Zahodnega Balkana, ki v času zaostrenih globalnih razmer odpira vprašanja prihodnosti regije in širitve Evropska unija. Dogodek je zbral 35 govorcev iz 24 držav, od nekdanjih predsednikov do visokih evropskih odločevalcev.
Konferenco je odprl nekdanji predsednik republike Borut Pahor, ki je opozoril, da širitev na Zahodni Balkan ni več zgolj politična možnost, temveč geopolitična nuja. Po njegovih besedah EU brez lastne prenove ne bo sposobna izvesti ambiciozne širitve.
»Prišel je čas, ko moramo razumeti potrebo po spremembi širitvene strategije kot geopolitično nujo,« je dejal in poudaril, da mora unija postati močnejša tako navznoter kot navzven. Ob tem je izpostavil, da Zahodni Balkan ne bo stabilen in razvit, dokler ne bo v celoti vključen v evropski prostor.
Največ pozornosti je pritegnil njegov konkreten predlog, da bi do leta 2030 bi v vseh državah kandidatkah izvedli referendume o članstvu v EU. Po njegovem mnenju bi to zahtevalo tudi pripravo same unije na širitev.
Na odprtju sta spregovorila tudi nekdanja hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović in nekdanji srbski predsednik Boris Tadić, ki sta poudarila pomen stabilnosti in verodostojne evropske perspektive regije.
Prvi panel je bil posvečen novi varnostni geopolitiki in njenemu vplivu na Evropo ter širitev. Med sodelujočimi sta bila tudi Andrzej Duda in Rosen Plevneliev, razpravo pa je vodil Volkan Bozkır.
Posebnost letošnje konference je bolj poglobljen pristop k vsaki od šestih držav Zahodnega Balkana, saj organizatorji prvič ločeno obravnavajo njihove politične, varnostne in reformne izzive na poti v EU.
Dogajanje se je sicer začelo že dan prej s sprejemom, ki se ga je udeležila tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar.
Konferenca želi spodbuditi odprt dialog o prihodnosti regije, a uvodni poudarki nakazujejo predvsem eno: vprašanje širitve EU se iz politične razprave vse bolj seli v sfero nujnih odločitev.