Združene države Amerike se soočajo z novo geopolitično realnostjo: prvič v svoji zgodovini morajo strategijo jedrskega odvračanja prilagoditi dvema tekmecema hkrati – Rusiji in Kitajski. Robert Kadlec, pomočnik ameriškega obrambnega ministra, je pred senatnim odborom poudaril, da to ni več zgolj teoretičen problem, temveč kriza, ki zaznamuje začetek novega, nevarnejšega obdobja.
Od konca štiridesetih let prejšnjega stoletja je Washington kot glavno jedrsko grožnjo videl le Sovjetsko zvezo oziroma pozneje Rusijo. Danes se ameriški strategi bojijo scenarija, po katerem bi se ZDA zapletle v neposreden vojaški spor z eno od velesil, druga pa bi to izkoristila za dosego lastnih interesov. V praksi to pomeni nevarnost, da bi bila Amerika vpletena v obrambo Evrope pred Rusijo, medtem ko bi Kitajska istočasno poskušala zavzeti Tajvan. Pentagon opozarja, da Rusija še vedno razpolaga z največjim jedrskim arzenalom na svetu, Kitajska pa izvaja hitro in netransparentno krepitev svojih sil, ki so sposobne zadeti cilje daleč onkraj zahodnega Pacifika.
Dr. Robert Kadlec, pomočnik obrambnega ministra za jedrsko odvračanje ter kemično in biološko obrambo, med pričanjem pred senatnim odborom za oborožene sile. Washington, 20. april 2026. FOTO: Anna Moneymaker Getty Images Via Afp
Okrepitev jedrske triade in raketa SLCM-N
Zaradi teh groženj Trumpova administracija pospešuje modernizacijo ameriške jedrske triade, ki jo sestavljajo podmornice z balističnimi raketami, medcelinske rakete in strateški bombniki. Ključni del nove strategije je razvoj manevrirne rakete SLCM-N, ki se izstreli z morja in je opremljena z jedrsko konico.
Razvoj te rakete ima pestro politično zgodovino:
Zasnovana je bila v prvem mandatu Donalda Trumpa kot odgovor na ruske grožnje.
Joe Biden je poskušal projekt ustaviti zaradi visokih stroškov, a je kongres pod pritiskom republikancev vztrajal pri nadaljevanju.
Ocenjujejo, da bo projekt do leta 2031 stal vsaj deset milijard dolarjev, končni stroški celotnega programa pa bi lahko presegli 31 milijard.
Simbolična fotografija. FOTO: Fadel Itani Afp
Neodvisnost od zaveznikov
Kadlec je izpostavil še en ključen argument za razvoj rakete SLCM-N: ZDA bi z njo zagotovile stalno jedrsko prisotnost v regijah, ne da bi bile pri tem odvisne od podpore zavezniških držav in njihovih oporišč. To je jasen odziv na pretekle izkušnje, ko so nekatere članice zveze NATO omejile uporabo svojih baz za ameriške operacije. Medtem ko Kremelj za zdaj uradno molči, so ruski mediji, kot je časnik Komersant, do napovedi kritični. Opozarjajo, da »vojni jastrebi« v Washingtonu iščejo izgovor za povečanje arzenala, ki bi se po moči lahko meril z združenimi silami Rusije in Kitajske. Trenutne ocene kažejo, da ima Rusija približno 5580 jedrskih konic, ZDA 5050, Kitajska pa med 500 in 600.
Ambiciozni načrti Pentagona imajo tudi visoko ceno: administracija pričakuje, da bo kongres za jedrsko orožje v fiskalnem letu 2027 odobril približno 92 milijard dolarjev.