Pobudo Moj glas, moja odločitev je podpisalo več kot milijon državljanov EU-ja. Foto: BoBo
“Komisija ugotavlja, da je mogoče k izpolnitvi cilja pobude prispevati prek Evropskega socialnega sklada plus (ESF+). Meni, da lahko (…) države članice sredstva EU-ja uporabijo za to, da na prostovoljni osnovi in v skladu s svojo nacionalno zakonodajo omogočijo varen splav ženskam, ki so v ranljivem položaju in si ga drugače ne morejo privoščiti,” so v odgovoru na evropsko državljansko pobude My Voice, My Choice (Moj glas, moja odločitev) zapisali v Evropski komisiji.
Zato ni potrebe, da bi Svetu EU-ja in Evropskemu parlamentu podali predlog nove pravne podlage, na podlagi katere bi vzpostavili nov program financiranja, kot zahtevajo pobudniki, so pojasnili. Kot je Evropska komisija še navedla v odgovoru, bodo države članice, ki bodo želele sredstva nameniti za zagotavljanje zakonitega, varnega in dostopnega splava, lahko spremenile svoje operativne programe evropskega socialnega sklada. Dopolnjeni program ESF+ bodo posredovale Evropski komisiji, ki bo nato ocenila, ali je v skladu z zakonodajo in pogodbami EU-ja. To med drugim pomeni, da bodo morali biti ukrepi na razpolago vsem ženskam, ne glede na njihovo narodnost ali kraj prebivališča.
Če bo komisija ugotovila, da je sprememba programa v skladu z veljavnimi pravili, jo bo tudi odobrila, je komisija še zapisala v odgovoru na pobudo za varen in dostopen splav My Voice My Choice. ESF+ je glavni instrument EU-ja za vlaganje v ljudi, oblikovanje bolj socialne in vključujoče Evrope ter napredek pri izvajanju evropskega stebra socialnih pravic. Naložbe izvajajo države članice, ki 95,1 milijarde evrov iz proračuna EU-ja dopolnjujejo z nacionalnimi sredstvi, tako da je v programskem obdobju 2021–27 v ESF+ na voljo 142 milijard evrov. Komisija pri tem opravlja nadzorno vlogo.
Kovač: “Vrata so zdaj odprta. Ustvarjena je bila pot, ki jo morajo članice tudi uporabiti.”
“Odgovor je da. Zmagali smo. Ne sicer takšen da, kot smo si ga želeli, vendar je to pot, ki omogoča, da varen splav postane mogoč. Ne gre za dodatna sredstva, temveč za sredstva, ki že obstajajo,” je v prvem odzivu sporočila Nika Kovač z Inštituta 8. marec, ki je koordiniral državljansko pobudo. Kot je Kovač dejala ob robu novinarske konference v Bruslju, bo tako naslednji korak v okviru kampanje My Voice, My Choice prepričati države, da se pridružijo mehanizmu. “Zelo sem razočarana, da te kampanje danes še ni konec. Odgovor komisije je tak, da moramo prepričati še posamezne države in poskrbeti, da se bo to začelo izvajati v praksi. Potem pa si sama neverjetno želim konca aktivistične kariere v Sloveniji,” je pojasnila načrte za prihodnost.
Ob tem je v sporočilu za javnost, ki ga jo posredovali z inštituta, Nika Kovač poudarila, da odgovor Evropske komisije “ni zgolj simbolno dejanje” in da “gre za politično zavezo pravicam žensk”. “Komisija je prvič nedvoumno potrdila, da se lahko sredstva EU-ja uporabijo za zagotavljanje dostopa do varne oskrbe pri splavu – zlasti za ženske v ranljivih položajih, ne glede na to, od kod v Evropi prihajajo,” je sporočila.
Po odgovoru komisije je po besedah direktorice Inštituta 8. marec “brez vsakega dvoma potrjeno, da je dostop do varnega splava vprašanje javnega zdravja in socialne pravičnosti ter da ima Evropska unija tako pristojnost kot odgovornost za ukrepanje”. Dodala je, da je komisija, čeprav se ne vzpostavlja nov pravni instrument, formalno priznala, da je mogoče ključne cilje državljanske pobude doseči, in začrtala konkretno pot za njihovo uresničitev v praksi.
Sorodna novica
Evropski parlament podprl pobudo Moj glas, moja odločitev za varen in dostopen splav
“Posebej nas veseli, da se mehanizem ne bo mogel uporabljati le za financiranje zdravstvenih storitev, temveč tudi za kritje potnih stroškov, kadar bo to potrebno. To je še posebej pomembno v življenjsko ogrožajočih situacijah, kjer sta nujna hitra pomoč in prevoz,” je dejala in poudarila, da so bili njihovi prednostni cilji konkretni rezultati za ženske, in ne pravna oblika. “Hkrati smo izrazili razočaranje, da za zdaj ni bila dana zaveza o novih finančnih sredstvih, in komisijo pozvali, naj v prihodnje podpre dodatno namensko financiranje,” je dodala.
Komisijo ob tem v inštitutu pozivajo tudi, naj nemudoma sprejme naslednje korake za uresničitev odločitve in naj državam članicam zagotovi jasna navodila o tem, kako začeti zagotavljati varno oskrbo pri splavu s sredstvi EU-ja, in naj se vzpostavi informacijska platforma za pacientke. “Vrata so zdaj odprta. Ustvarjena je bila pot, po kateri lahko države članice uporabijo sredstva EU-ja za zagotavljanje dostopa do varnih in zakonitih storitev splava za tiste, ki jim je ta temeljna pravica še vedno odrečena. Zdaj morajo države članice to pot tudi uporabiti,” je še sporočila Kovač, ki poudarja, da “zmaga pripada 1,2 milijona državljanom, ki so podpisali pobudo, aktivistkam in aktivistom, ki so jo organizirali, prostovoljkam in prostovoljcem, ki so mobilizirali ljudi, ter poslankam in poslancem, ki so vztrajali”.
Komisarka Kos: Nov korak v našem boju za zaščito pravic žensk
“Države članice, ki so to pobudo podprle, kot tudi tiste, ki bi to še želele, imajo zdaj konkretno možnost, da svojo podporo spremenijo v dejanja z uporabo teh sredstev in izboljšajo dostop do splava,” je ob odločitvi komisije dejala evropska komisarka iz Slovenije Marta Kos. Dodala je, da sama odgovor komisije na pobudo My Voice, My Choice vidi kot “nov korak v našem boju za zaščito pravic žensk”. Ta boj se je v zadnjem času še okrepil, kar po besedah komisarke, pristojne za širitev Unije, pomeni, da pravice žensk niso tako zelo samoumevne in da bodo veljale za vedno.
Sorodna novica
Evropska komisarka za enakost: Preprečevanje tveganega splava je vprašanje javnega zdravja
Evropska komisarka za enakost Hadja Lahbib je poudarila, da se v Evropi vsako leto zgodi skoraj pol milijona nevarnih splavov, kar predstavlja pol milijona ogroženih žensk. “Za vsakim nevarnim splavom je ženska, ki je prisiljena tvegati svoje življenje, ker nima varne možnosti, nima podpore in zaščite,” je opozorila. “Varnost in svoboda ne smeta nikoli biti odvisni od vaše poštne številke ali vašega dohodka,” je dejala komisarka na novinarski konferenci v Bruslju, na kateri je skupaj s podpredsednico komisije za socialne pravice Roxano Minzatu predstavila odgovor Evropske komisije na evropsko državljansko pobudo za varen in dostopen splav v Evropi.
“To je prvič, da jasno povemo, da je dostop do te vrste zdravstvene storitve (…) res mogoč v okviru evropskega socialnega sklada,” je dejala Minzatu. “Od zdaj naprej državam članicam omogočamo uporabo sredstev EU-ja, in sicer v okviru evropskega socialnega sklada, za izboljšanje dostopa do splava. To pomeni podporo ženskam, ki morajo potovati, podporo ženskam v lastni državi, podporo ženskam na oddaljenih območjih in podporo ženskam brez finančnih sredstev,” pa je ponazorila Lahbib.
V praksi to pomeni, da bodo imele ženske boljši dostop do varne oskrbe pri splavu kjer koli v Evropi, je še pojasnila in to označila za prelomno. Komisarka se je zahvalila organizatorjem pobude Moj glas, moja odločitev. Pri tem je poudarila, da “to še ni konec zgodbe”. Evropska komisija “daje na mizo orodja”, zdaj je na državah članicah, da jih uporabijo, je dejala.
Nemec in Joveva potezo označujeta za zgodovinsko; Tomc in Tonin menita drugače
Slovenski evroposlanci so se medtem na odgovor Evropske komisije odzvali različno. Matjaž Nemec (S & D/SD) v odločitvi vidi zgodovinski trenutek za vse ženske v Evropi in njihovo pravico do varnega in dostopnega splava. Tudi on poudarja, da pozitiven odziv Evropske komisije ni simboličen, pobuda Moj glas, moja odločitev pa je po njegovih besedah pokazala, da lahko “majhna skupina pogumnih, odločnih žensk in deklet spremeni Evropo”.
Tudi po mnenju Irene Joveve (Renew Europe/Svoboda) gre za pomemben mejnik za pravice ženske v Evropi. “Prvič v zgodovini smo dobili institucionalno priznanje, da dostop do varnega splava ni zgolj vprašanje nacionalnih odločitev, temveč tudi vprašanje evropskih politik. Glede na omejene pristojnosti na področju zdravstva je komisija naredila najpomembnejše – zagotovila je dostop do sredstev,” je zapisala. “Kljub pozitivni odločitvi pa boj za pravice še ni končan, saj moramo zagotoviti, da se države članice k mehanizmu pridružijo, in zagotoviti sredstva v prihajajočem večletnem finančnem okviru,” je opozorila.
Sorodna novica
Desnica v Evropskem parlamentu vložila štiri resolucije proti pobudi za varen splav
Romana Tomc (EPP/SDS) medtem poudarja, da Evropska komisija “ni predlagala nobenega novega zakonodajnega instrumenta, nobenega novega sklada, ni kršila suverenosti držav in postopka državljanske pobude ne bo nadaljevala”. S tem je po njenih besedah pokazala, da se zaveda nacionalne pristojnosti za področje zdravstva. Skrbi pa jo možnost koriščenja sredstev iz Evropskega socialnega sklada, ki so namenjena odpravljanju socialnih razlik med državami. Napovedala je, da bo na to opozorila v Evropskem parlamentu, kjer sodeluje pri pripravi mnenj o delovanju sklada, in dodala, da bo nasprotovala vključitvi stroškov splava med dopustne izdatke. Odgovor Evropske komisije je v zapisu na omrežju X označila kot izhod v sili in menila, da v praksi nikoli ne bo deloval.
Na omrežju X se je odzval tudi Matej Tonin (EPP/NSi). “Po zapravljenem milijonu, potokih prelitih solza in dramah na hodnikih Evropskega parlamenta se je zgodilo … natanko nič,” je zapisal. “Evropska komisija je danes jasno povedala to, kar sem sam trdil ves čas: zdravstvena politika in ureditev vprašanja splava je v pristojnosti držav članic in EU tukaj pristojnosti nima. V svoji odločitvi je Evropska komisija jasno upoštevala načelo subsidiarnosti in odločno zaščitila pravni okvir EU-ja,” je navedel. Po njegovem mnenju je bila sicer pobuda Moj glas, moja odločitev pred evropskimi volitvami sprožena, da bi se zagotovila zmaga Gibanju Svoboda. “Nika Kovač danes ne fajta za slovenske ženske brez ginekologa, ampak za zmago Goloba na prihajajočih volitvah. Ne bo ji uspelo,” je še zapisal Tonin.
Pobudo s podpisi podprlo več kot 1,1 milijona državljanov EU-ja
Bruselj je pobudo Moj glas, moja odločitev – eno redkih državljanskih pobud v EU-ju, ki jih je podprl Evropski parlament – sprejel 1. septembra lani, potem ko jo je podpisalo več kot 1,1 milijona državljanov EU-ja. Pobudo je koordiniral Inštitut 8. marec, pobudniki pa so predlagali vzpostavitev prostovoljnega finančnega mehanizma, ki bi se mu lahko države članice priključile po lastni presoji. Njegov namen pa bi bil podpreti države pri zagotavljanju dostopa do oskrbe v povezavi s splavom za ženske, ki do te zdravstvene storitve ne morejo dostopati v svoji državi.
Organizatorji so na začetku oktobra pobudo predstavili evropski komisarki za enakost Hadji Lahbib, na začetku decembra je sledila še javna predstavitev pobude v Evropskem parlamentu, ki je sprejel tudi resolucijo v podporo pobudi. Komisijo je sicer k podpori iniciativi pisno pozvalo 105 evropskih poslancev, 30 pravnih strokovnjakov, Svetovna zveza babic, številni aktivisti, zvezdniki in politiki – med njimi prejšnji kanadski premier Justin Trudeau, Hillary Clinton, nekdanje premierke Islandije, Finske, Peruja, Nove Zelandije in nekdanja predsednica Irske, ki je splav uzakonila leta 2018. S tem so se pridružili podpori enajstih držav članic, tudi Slovenije in Poljske.
Oglas