Kasem je vodenje Hezbolaha prevzel septembra leta 2024. Foto: Reuters
Vodja proiranske milice Hezbolah je dejal, da ne bodo priznali neposrednih pogajanj med Libanonom in Izraelom, pri tem pa opozoril, da Libanon v zameno ne bo dobil ničesar.
Oglas
“Kategorično zavračamo neposredna pogajanja z Izraelom, in tisti na oblasti bi morali vedeti, da njihova dejanja ne bodo koristila ne Libanonu ne njim samim,” je Kasem dejal v izjavi za televizijo Al Manar, ki pripada šiitski skupini.
Šiitski klerik je pogajanja označil za “hud greh”, ki bo destabiliziral Libanon. Ob tem je zatrdil, da bo Hezbolah nadaljeval svoj odpor v obrambo Libanona in njegovega ljudstva. Dodal je še, da se skupina ne bo odpovedala orožju, ker ga potrebujejo za obrambo pred Izraelom.
V spopadih med Hezbolahom in Izraelom velja prekinitev ognja, ki jo je ameriški predsednik Donald Trump oznanil prejšnji četrtek po drugem krogu pogajanj libanonskih in izraelskih predstavnikov v Washingtonu. Sprva desetdnevno premirje, sprejeto 16. aprila, so podaljšali še za tri tedne.
Libanon sicer uradno ni stran v konfliktu, čeprav libanonska vlada sodeluje v pogovorih z Izraelom. Hezbolah ni neposredno vključen v pogovore o prekinitvi ognja, vendar je nakazal pripravljenost, da se bo držal premirja, če tudi Izrael prekine svoje napade. Vendar pa se medsebojni napadi nadaljujejo skoraj vsakodnevno, pri čemer strani druga drugo obtožujeta kršitev.
Predsednik posredno kritiziral Hezbolah
Libanonski predsednik Joseph Aoun je dejal, da je cilj neposrednih pogajanj z Izraelom končanje konflikta s Hezbolahom, hkrati pa je tiste, ki so Libanon vpletli v vojno, obtožil “izdaje”, s čimer je posredno kritiziral milico, ki jo podpira Iran.
“Moj cilj je doseči končanje vojnega stanja z Izraelom, podobno sporazumu o premirju” iz leta 1949, je Aoun dejal v izjavi in dodal: “Zagotavljam vam, da ne bom sklenil ponižujočega sporazuma”.
“Tisti, ki so nas potegnili v vojno v Libanonu, nas zdaj pozivajo k odgovornosti, ker smo se odločili za pogajanja … Kar počnemo, ni izdaja. Izdajo pa zagrešijo tisti, ki svojo državo vodijo v vojno, da bi dosegli tuje interese,” je dejal.
Izrael si v okviru mirovnih pogajanj prizadeva za razorožitev Hezbolaha, medtem ko Libanon pričakuje umik izraelskih sil, ki so navzoče na jugu države, in vrnitev razseljenih oseb na njihove domove.
Libanon se je znova znašel v vojni, potem ko je Hezbolah kmalu po začetku ameriško-izraelskih napadov na Iran začel obstreljevati Izrael, ta pa je bombardiral Libanon in zavzel več ozemelj na jugu države. Po navedbah libanonskih oblasti je bilo v izraelskih napadih na Libanon od 2. marca ubitih več kot 2500 ljudi.
Oglas