Predsednica je v nagovoru na slovesnosti ob 84. obletnici nanoške bitke opozorila, da so tudi danes temeljne vrednote – svoboda, solidarnost, sočutje in medsebojno spoštovanje – pogosto na preizkušnji. Foto: Urad predsednice Republike Slovenije/Jure Makovec/STA
Predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar se je pozneje udeležila tudi slovesnosti ob 84. obletnici nanoške bitke na Nanosu. Bitka je potekala 18. aprila 1942 v okviru italijanske ofenzive oziroma vojaškega pregleda planote. Spopadlo se je približno 54 partizanov z italijanskim bataljonom, ki je štel 686 vojakov in orožnikov. Celotno planoto je obkolilo še okrog 800 oborožencev. Spopad je trajal približno tri ure, manjši spopadi so potekali še tri dni. Partizanska enota je bila vojaško poražena in razbita, a večini se je uspelo prebiti skozi več obkolitvenih obročev. Pri tem je padlo šest partizanov in jih bilo zajetih deset, od katerih je bilo devet obsojenih na smrt. Na italijanski strani so padli štirje vojaki, sedem pa je bilo ranjenih.
Oglas
Nanoška bitka velja za enega ključnih dogodkov začetka organiziranega odpora na Primorskem. Spopad je odmeval po vsej pokrajini in simbolno zaznamoval začetek osvobodilnega boja ob zahodni meji.
Pirc Musar ob prazniku pozvala k politični treznosti, zmernosti in pogumu za dialog
Pirc Musar na Nanosu: Tudi danes so temeljne vrednote pogosto na preizkušnji
V nagovoru je predsednica republike poudarila, da smo Slovenci v prelomnih zgodovinskih trenutkih vedno znali odločno stopiti skupaj in ubraniti svoje temeljne pravice – tako v prvi in drugi svetovni vojni kot tudi ob osamosvojitvi države. Spomnila je, da so bili ti procesi povezani z velikimi preizkušnjami, žrtvami in pogumom ljudi.
Posebej je poudarila pomen primorskega protifašističnega odpora, ki je zrasel iz dolgoletnega upiranja nasilju in raznarodovanju ter pomembno prispeval k širšemu narodnoosvobodilnemu boju. Nanoška bitka po njenih besedah ostaja simbol neomajnosti ljudi v boju za svobodo, dostojanstvo in pravico do lastne identitete.
Predsednica je opozorila, da so tudi danes temeljne vrednote – svoboda, solidarnost, sočutje in medsebojno spoštovanje – pogosto na preizkušnji. Poudarila je, da svoboda in mir nista samoumevni, temveč krhki dobrini, ki ju je treba nenehno negovati in varovati. Ob tem je poudarila odgovornost sedanjih generacij, da vrednote, pridobljene z velikimi žrtvami, ohranjajo in prenašajo na mlade. Le tako je mogoče graditi odprto, povezano in vključujočo družbo, so predsedničine besede povzeli v njenem uradu.
“Ta dan simbolizira, vsaj meni osebno, še nekaj. Da takrat, ko smo enotni, zmoremo največ. Takrat lahko dosežemo največje zmage. Morda se danes kdaj zdi, da ni tako, ampak če kdaj, danes potrebujemo enotnost doma in po svetu ob tistih najbolj ključnih temah, ki so pomembne za Slovenijo, za svet,” je še sporočila predsednica republike ob dnevu upora proti okupatorju.
Zbrane ob spomeniku pri Abramu na Nanosu so nagovorili tudi predsednik Društva TIGR Gorazd Humar, predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Ajdovščina – Vipava Božo Novak in vipavski župan Anton Lavrenčič. Ta je dejal, da je bilo v 84 letih, ki so pretekla od Nanoške bitke, življenje v različnih barvah. “Ni bilo samo črno, ni bilo samo belo, ni bilo samo rdeče. Niso bili samo naši, niso bili samo vaši. Bile so različne nianse, bile so tudi različne zmote in napačne odločitve. In prav je, da se preteklosti spominjamo s poštenostjo, s spoštovanjem in enim velikim povezovanjem,” je dejal Lavrenčič.
Slovesno tudi v Medani
Dogodek na Nanosu pa ni bila edina prireditev na Primorskem, na kateri so se spomnili narodnoosvobodilnega boja. Z njim je namreč tesno povezana tudi tradicionalna proslava ob prazniku krajevne skupnosti Medana v Goriških brdih, ki poteka pri spominskem obeležju v zaselku Jama, kjer je bila septembra 1943 ustanovljena prva partizanska četa v kraju.
Na dogodku, s katerim domačini ohranjajo spomin na boj za svobodo in priključitev Primorske k matični domovini, je bil slavnostni govornik podpredsednik vlade in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. Kot so zapisali v vladnem uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu, je v govoru razmislek o preteklosti povezal z razmišljanjem o prihodnosti in se zavzel za to, da politika ne bo umetnost možnega, temveč umetnost dobrega. Poudaril je tudi pomen iskrenosti.
Slovesnosti ob dnevu upora proti okupatorju
Golob: Naša skupna odgovornost je, da poslušamo drug drugega
Predsednik vlade, ki opravlja tekoče posle, Robert Golob je v poslanici ob dnevu upora proti okupatorju poudaril spomin na pogum, odločnost in načelnost naših prednikov, ki so se v najtežjih razmerah v želji po svobodi in ohranitvi našega jezika, kulture in narodne identitete povezali in začeli snovati upor proti uničujočim okupatorskim silam.
Golob je poudaril, da je bila ustanovitev Osvobodilne fronte “več kot zgodovinsko dejstvo”. Po njegovih besedah je bila dokaz, da so se Slovenci znali povezati v prelomnih trenutkih. V času, ko je kazalo, da bo nasilje zatrlo vsak upor, so naši predniki izbrali pogum, solidarnost in povezovanje. “Ta dediščina nas nagovarja tudi danes.”
“Živimo v časih, ko svet pretresajo konflikti, negotovost in izzivi, ki zahtevajo trezne odločitve in načelno držo. Zato je še toliko pomembneje krepiti zaupanje, potrpljenje in spoštovanje, ne pa razdiralnih politik in sovraštva. Ko konstruktivni dialog zamenjata nestrpnost in razdor, ko besede povezovanja zamenja tišina izključevanja in ko pokončno držo zamenja preračunljivost, se krha tisto, kar nas kot družbo drži skupaj, to je zaupanje. Naša skupna odgovornost je, da ravnamo drugače: da poslušamo drug drugega, ohranjamo spoštljivi dialog in iščemo skupne poti,” je zapisal.
Ob koncu poslanice je spomnil, da so naši predniki verjeli v moč skupnosti in v boljšo prihodnost slovenskega naroda. Današnji praznik naj nas po njegovih besedah opomni, da smo kot narod pogumni, solidarni in zavezani skupnemu dobremu: “Prihodnost ni določena vnaprej, temveč jo ustvarjamo skupaj, vsak dan. Prav v tem je naša največja moč.”
Stevanović: Svoboda nikoli ni samoumevna
“Konec aprila 1941, ko je bila Slovenija razkosana in ko je okupator hotel izbrisati naš jezik in našo kulturo ter streti našo voljo, so se ljudje odločili, da se ne bodo uklonili. O pogumu niso le govorili, ampak so ga tudi izkazali. Osvobodilna fronta zato ni bila samo organizacija, temveč tudi odločitev – odločitev ljudi, da se uprejo takrat, ko jim je bilo najtežje. In prav v tem je še danes njena največja moč,” pa je zapisal v poslanici DZ-ja Zoran Stevanović.
Danes po njegovih besedah nimamo okupatorja v klasičnem smislu. “Nihče nam ne zapoveduje v tujem jeziku in nihče ne prihaja nad nas z vojsko, da bi nam vzel državo. Imamo pa druge pritiske: politične, gospodarske in vrednotne. Imamo sisteme, ki prepogosto pozabljajo na človeka. Imamo občutek, da so nekateri pomembnejši od drugih. Imamo državo, ki je včasih preveč zapletena za poštenega človeka in preveč prijazna do tistih, ki znajo izkoristiti luknje v sistemu,” je navedel.
Nataša Pirc Musar. Foto: BoBo
Sporočilo dneva upora proti okupatorju vidi v tem, da “svoboda ni nekaj, kar si enkrat izboriš in potem mirno odložiš v zgodovinski arhiv”, temveč je odgovornost vsake generacije. “Treba jo je braniti vsak dan znova, toda ne z visokoletečimi besedami, temveč z dejanji. Naše delo, naša drža in naša zavezanost resnici so tisti, ki zagotavljajo svobodo nas vseh,” je prepričan.
Meni, da je osvobodilna fronta povezala različne ljudi, “a ne zato, ker bi imeli enako mnenje o vsem, temveč zato, ker so razumeli, da skupni cilj presega vse njihove razlike”. To je po njegovih besedah zgodovinski nauk, ki bi ga Slovenija danes morala usvojiti.
“Razdeljeni smo bolj, kot bi smeli biti. Preveč energije potrošimo za to, da drug drugega etiketiramo. Preveč časa namenjamo ideološkim vojnam, medtem ko ljudje čakajo na rešitve. Narod, ki se prepira sam s seboj, ne more narediti koraka naprej. Narod, ki pozabi na skupno dobro, začne izgubljati prihodnost,” je opozoril.
Po njegovem prepričanju je zato čas, da “interese ljudi postavimo v ospredje, pred politiko, pred ideologijo, pred strankarske interese in pred osebne zamere”. “Država mora služiti ljudem, in ne sistemu, omrežjem ali privilegiranim krogom. Moč moramo dati ljudem. To je bilo bistvo upora nekoč in iz tega mora izhajati odgovornost danes,” meni.
“Ko se danes priklanjamo pogumu tistih, ki so se uprli okupatorju, ne smemo ostati samo pri besedah hvaležnosti. Vprašati se moramo, ali znamo tudi sami braniti tisto, kar je bistveno. Bistveni pa so dostojanstvo človeka, pravica do resnice, poštenost, solidarnost in enotnost,” je zapisal.
Pozval je, naj bo današnji praznik opomin in zaveza, da “bomo znali stopiti skupaj, ko bo to potrebno, da bomo znali braniti svobodo, ko bo ogrožena, in da bomo znali graditi državo, v kateri bo človek vedno pred sistemom”. “To namreč dolgujemo zgodovini, sebi in generacijam, ki prihajajo,” je še povedal Stevanović.
Vrečko: Boj za mir, demokracijo in enakopravnost ostajajo temeljne vrednote
“Vojna je vzela prihodnost številnim generacijam, organizirana borba proti okupatorjem pa je prihodnost generacijam, tudi nam, omogočila. Zato boj za boljši, pravičnejši in bolj prijazen svet, boj za mir demokracijo in enakopravnost naših prednikov ne sme biti pozabljen. To so vrednote, na katerih je utemeljena naša država,” je v poslanici zapisala ministrica za kulturo, ki opravlja tekoče posle, Asta Vrečko.
Po njenih besedah boj za boljši, pravičnejši in bolj človeški svet ter boj za mir, demokracijo in enakopravnost ostajajo temeljne vrednote, na katerih temelji slovenska država.
Vrečko je še opozorila, da živimo v času, ko svet znova pretresajo vojne, bombardiranja in grožnje z izbrisom celotnih skupnosti. Izpostavila je tudi porast avtoritarnih režimov, sistematično nasilje nad civilisti, mučenje in stradanje otrok ter genocidna dejanja. V takšnih razmerah se po njenem mnenju pojavljajo tudi posamezniki, ki simpatizirajo s kolaboracijo namesto z uporom ter dajejo prednost razdoru pred solidarnostjo. “Spomin na pogum partizanov in partizank ter nujnost povezanega boja proti skrajnim ideologijam, proti poveličevanju sovraštva, in uničenja je še toliko bolj nujen,” je poudarila.
Spomin na ustanovitev OF-a
Z dnevom upora proti okupatorju se spominjamo ustanovitve Osvobodilne fronte, osrednje odporniške organizacije na Slovenskem v drugi svetovni vojni. Predsednica republike je na petkovi državni proslavi ob dnevu upora proti okupatorju v Brežicah poudarila, da mora biti ta praznik predvsem opomin in zaveza, ne le spomin. Kot je dejala, zgodovina uči, da egoizem vodi v zapiranje, nezaupanje in razgradnjo skupnega dobrega. Po njenih besedah danes bolj kot kadar koli potrebujemo politično treznost, zmernost in pogum za dialog.
Današnji praznik opominja na dogodke, ko so sile osi aprila 1941 napadle Kraljevino Jugoslavijo in jo vključno s Slovenijo okupirale. Slovensko ozemlje so razdelili med Nemčijo, Italijo in Madžarsko, naselja v okolici Brežic pa je okupiral tudi hrvaški fašistični NDH. Slovenci so se odločili za upor in predstavniki Komunistične partije Slovenije, krščanskih socialistov, Sokolov in kulturnih delavcev so 26. aprila 1941 na srečanju v vili v Rožni dolini v Ljubljani zasnovali organizacijo takojšnjega odpora.
Glede sestanka obstajajo različne interpretacije, saj zapisnika ni. Vendar pa naj bi bila novoustanovljena organizacija sprva kot protiimperialistična fronta uperjena proti takratnim imperialistom, saj so vojno videli predvsem kot spopad imperialističnih sil, tedaj pa je tudi še veljal sporazum Ribbentrop-Molotov iz avgusta 1939 o nenapadanju med nacistično Nemčijo in komunistično Sovjetsko zvezo. Po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941 pa se je uveljavilo poimenovanje Osvobodilna fronta slovenskega naroda (OF), ki je kot organizacija tudi pozvala Slovence k oboroženemu odporu proti okupatorju.
Kot dan ustanovitve OF se je uveljavil 27. april, saj je vsaj 20 let po vojni veljalo, da je bil sestanek v Vidmarjevi vili 27. aprila. Do leta 1991 se je 27. april imenoval dan OF-a, z osamosvojitvijo Slovenije pa so ga preimenovali v dan upora proti okupatorju. OF je med vojno postal osrednje gibanje odpora.
Kako mladi razumejo dan upora?
Oglas