“Subfosilne jelke iz Čadrga veljajo predvidoma za najstarejšo tovrstno najdbo v Sloveniji in v širšem evropskem prostoru,” so sporočili iz muzeja. Foto: SEM
Razstava, ki je nastala v avtorstvu Slovenskega etnografskega muzeja in Oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, je na ogled do 6. septembra.
Oglas
Razstava predstavlja presenetljivo zgodbo o naravoslovni najdbi jelovih debel, starih več kot 6000 let, ki so jih leta 2023 našli v mulju in blatu čadrškega kala v občini Tolmin. “Subfosilne jelke iz Čadrga veljajo predvidoma za najstarejšo tovrstno najdbo v Sloveniji in v širšem evropskem prostoru,” so sporočili iz muzeja.
Sorodna novica
“Čudež iz Čadrga”: med odkopom kalov našli več kot 6500 let staro jelko
Neposreden stik s prazgodovinskim lesom
Vsebina razstave se navezuje na stalno postavitev muzeja Človek in čas: Od ponedeljka do večnosti, kjer je med najdbami v poglavju Ali čas plasti? razstavljen vzorec te prazgodovinske jelke.
Posebnost razstave Prazgodovinska jelka iz Čadrga: Z raziskavami do znanja je neposreden stik s prazgodovinskim jelovim lesom. Razstava obiskovalce popelje skozi celoten proces, od naključnega odkritja prazgodovinske jelke v mulju do natančnih naravoslovnih analiz in datiranja z umeščanjem v širši znanstveni prostor. “Najdena debla nosijo v sebi mnoga sporočila o rasti jelk in njihovem naravnem okolju. Da bi dragoceni jelki vdihnili novo življenje, so v sodobnosti umetniki dobro ohranjen les preoblikovali zlasti v glasbila,” so še navedli v muzeju.
Najdba tako združuje različne stroke in številne posameznike, ki so ustvarili zgodbo o prepletanju daljne preteklosti in sedanjosti z mislijo na prihodnost. Med razstavljenimi predmeti sta med drugim piščal in vetrna harfa, izdelana iz lesa prazgodovinske jelke, na ogled pa je tudi filmska vinjeta o odkritju prazgodovinskih čadrških jelk in izdelavi violine iz tega dragocenega lesa ter predstavitev postopka dendrokronološke analize lesa na oddelku za lesarstvo ljubljanske biotehniške fakultete.
Napovednik 6560
Plod interdisciplinarnega sodelovanja
Pri pripravi razstave so sodelovali Polona Sketelj (kustosinja za stavbarstvo, notranjo opremo in bivalno kulturo v muzeju), Maks Merela, Angela Balzano in Daša Krapež (ljubljanska Biotehniška fakulteta), Jani Kutin (najditelj, skrbnik lesa, kmet in glasbenik) ter Samo Kutin (glasbenik in izdelovalec glasbil). Na odprtju je z avtorsko glasbo na violini, izdelani iz lesa prazgodovinske jelke iz Čadrga, nastopila Enja Grabrijan. Oblikovanje razstave podpisuje Maja Kocjan.
Zgodbo o jelkah dopolnjuje in poglablja sklepni del razstave o naravoslovnih raziskavah predmetov iz muzejskih zbirk, ki sta ga v sodelovanju s številnimi raziskovalnimi ustanovami zasnovala kustosa iz muzeja Bojana Rogelj Škafar in Marko Frelih. Ta del razstave razkriva, kako nam sodobno naravoslovje pomaga razumeti nevidne plasti preteklosti. Na razstavi so predstavljene različne metode za analize barvnih plasti in lesa štirih poslikanih panjskih končnic. “Na podlagi pridobljenih rezultatov je mogoče oblikovati smernice za konservatorske postopke za ohranjanje njihove pričevalnosti, v prihodnosti pa morda celo ugotoviti izvor predmetov,” piše v napovedi.
Dendrokronološka analiza lesa
Edinstvena zbirka papirnatih islamsko-afriških talismanov
V okviru razstave so poudarjeni tudi rezultati analiz edinstvene zbirke papirnatih islamsko-afriških talismanov. Pomembne podatke je muzej pridobil tudi iz dveh vzorcev iz Egipta, in sicer glinastega kipca boga Harpokrata in mumificiranega dela človeške noge. “Pridobljeni rezultati odpirajo nove poti za interpretacijo muzejske dediščine s pomočjo najsodobnejših tehnologij,” so še sporočili iz muzeja.
Oglas