KPK v poročilu o lanskem delu na področju lobiranja poudarja, da med zavezanci še vedno vlada precej nerazumevanja določb zakona o integriteti in preprečevanju korupcije in z njimi povezanih obveznosti. Foto: MMC RTV SLO/Valerio Fabbri/Radio Capodistria
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) poudarja, da je trenutno stanje težko združljivo z realnostjo delovanja občin. Lani je o lobističnih stikih poročalo le šest občin, Velenje, Dobrovnik, Kočevje, Koper, Dobrova – Polhov Gradec in Kranj. Skupno so prijavile 28 stikov, kar je po oceni KPK-ja daleč od dejanskega obsega lobiranja na lokalni ravni. “Glede na naravo njihovega dela in sprejemanje aktov, ki so v pristojnosti občin, je skoraj nemogoče, da do lobiranja ne bi prihajalo,” opozarjajo.
Oglas
Na državni ravni je bilo lani prijavljenih 4882 lobističnih stikov. Največ jih je bilo na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, kjer so zaznali 1187 stikov. Sledijo državni zbor s 1047 stiki, ministrstvo za finance s 470, ministrstvo za digitalno preobrazbo s 329 in ministrstvo za zdravje z 244 stiki.
KPK pri zavezancih opozarja tudi na pogoste napake pri razumevanju, kaj sploh predstavlja lobiranje. Približno desetina prijavljenih stikov sploh ne sodi v to kategorijo. “Največkrat gre za prošnje za srečanje ali prijave stikov, kjer oseba sploh ne nastopa v vlogi lobiranca,” pojasnjuje KPK. Zaradi tega predlagajo razmislek o spremembi zakonodaje, ki bi bila vsebinsko jasnejša in enostavna za uporabo. Prav tako je treba smiselno opredeliti osebe, ki lahko lobiranje izvajajo. To bi bilo mogoče urediti z objavljenim seznamom oseb, s čimer bi bila zagotovljena sledljivost in transparentnost.
Posebej poudarjajo vprašanje, kdo sploh sme lobirati. Konec leta 2025 je bilo v registru vpisanih le 84 registriranih lobistov, večino lobiranja pa opravljajo predstavniki interesnih organizacij. Po sodni praksi vrhovnega sodišča iz leta 2024 pa je treba pojem izvoljenega predstavnika razlagati restriktivno, kar pomeni, da člani društev, združenj, sindikatov, zbornic ali organov upravljanja ne smejo lobirati za svojo organizacijo, če niso vpisani v register lobistov.
“Glede na dosedanje zaznave pa je prav pri lobiranju, ki ga opravljajo neregistrirani lobisti in niso niti izjeme, najpogosteje zaznana kršitev. V takšnem primeru je uveden prekrškovni postopek zoper lobista (ker je nezakonito lobiral), lobiranca (ker stika s takšno osebo ni odklonil in nezakonitega stika prijavil Komisiji) ter tudi interesno organizacijo (če je oseba lobirala na nezakonit način z njeno vednostjo). Komisija je v letu 2025 uvedla 115 prekrškovnih postopkov,” še navaja KPK.
Oglas