Porušena vas v južnem Libanonu. Foto: Reuters
“Delo še ni končano,” je na ponedeljkovi vojaški konferenci povedal Netanjahu. Za osrednjo grožnjo je opredelil rakete in brezpilotne letalnike oboroženega gibanja Hezbolah, ki ga Izrael želi razorožiti., vendar šiitska milica to zavrača.
Oglas
Po njegovih besedah ima Hezbolah še približno deset odstotkov raket, ki jih je imel “na začetku vojne” – najnovejši spopadi med stranema so izbruhnili 2. marca, ko se je Hezbolah z napadi na Izrael odzval na izraelsko-ameriško agresijo proti Iranu.
Politični dogovor z vlado v Bejrutu bo mogoč, ko bo ta grožnja odpravljena, je zatrdil izraelski premier. “Trenutno izvajamo napade tako znotraj varnostnega območja kot severno od nje ter severno od reke Litani,” je še navedel. Ob tem je ponovil, da ima Izrael do tega pravico v skladu s sporazumom “z ZDA in libanonsko vlado”.
Izraelska vojska ukazala evakuacijo
Izraelska vojska je prebivalcem 16 mest in vasi v južnem Libanonu odredila takojšnjo evakuacijo, ukrep pa naj bi bil nujen zaradi kršitve sporazuma o prekinitvi ognja. V spopadih med Hezbolahom in Izraelom trenutno velja premirja, prvotni dogovor o desetdnevnem premirju so pretekli teden podaljšali za tri tedne. Pogovore z Izraelom, prve neposredne po več desetletjih, vodi libanonska vlada, čeprav uradno ni vpletena v konflikt.
Proiransko gibanje jih medtem zavrača, a naj bi načeloma kljub temu spoštovalo krhko premirje, za katero se sicer zdi, da je le mrtva črka na papirju, saj se sovražnosti med stranema ob redni izmenjavi obtožb o kršitvah dogovora nadaljujejo tako rekoč od njegove uveljavitve.
Po poročanju naj bi izraelski zračni napadi v Libanonu od začetka premirja zahtevali najmanj 40 življenj. Izrael si v skladu s pogoji premirja pridržuje “pravico, da kadar koli sprejme vse potrebne ukrepe v samoobrambi proti načrtovanim, neposredno grozečim ali že potekajočim napadom”.
Hezbolah medtem navaja, da ne bo prenehal napadati izraelskih enot v Libanonu in mest na severu Izraela, dokler bo Izrael kršil premirje.
Dim po eksploziji v južnem Libanonu. Foto: Reuters
Libanon obtožuje Izrael, da v državi od leta 2023 izvaja “ekocid”
Libanonski minister za okolje je v uvodu k poročilu, ki podrobno opisuje škodo, povzročeno nad naravnimi viri države, obtožil izraelsko vojsko, da je med invazijo v letih 2023 in 2024 storila “ekocid”.
Izraelska vojaška agresija je “preoblikovala tako fizično kot ekološko pokrajino” južnega Libanona, navaja poročilo, v njem pa ni navedenih posledic zadnjih izraelskih napadov, ki so se začeli konec marca, poroča Guardian.
106-stransko poročilo opisuje škodo na okolju in izgubo ključnih ekosistemov. V uvodu poročila je zapisano, da “obseg in namernost škode, povzročene gozdovom, kmetijskim zemljiščem, morskim ekosistemom, vodnim virom in kakovosti zraka, predstavlja dejanje, ki ga je treba priznati kot ekocid in katerega posledice segajo daleč onkraj neposrednega uničenja”. Škoda ni le ekološka, še navaja poročilo, ampak zadeva “javno zdravje, dostopnost do hrane, preživetja, družbene strukture in nacionalne odpornosti”.
Glede na poročilo so napadi izraelskih sil poškodovali 5000 hektarjev gozda, s čimer so uničili habitate, prizadeli tamkajšnje podnebje in povzročili erozijo tal; uničili kmetijsko infrastrukturo v vrednosti 100 milijonov evrov ter povzročili dodatne izgube za 500 milijonov evrov zaradi upada kmetijske proizvodnje. Poročilo še našteva, da je bilo v izraelskih napadih uničenih 2154 hektarjev sadovnjakov, med njimi oljčnih nasadov, nasadov agrumov in banan. Invazija je onesnažila tla in zrak s fosforjem, žveplovimi in dušikovimi oksidi ter drugimi strupenimi spojinami.
Poročilo škodo ocenjuje na več kot 21 milijard evrov, od tega 5,8 milijarde evrov za gmotno škodo, 6,1 milijarde evrov za gospodarske izgube in 9,4 milijarde evrov za obnovo in rekonstrukcijo.
Oglas