Foto: Reuters
Plenković in Krišto sta sporazum podpisala ob robu vrha pobude treh morij v Dubrovniku. Ob podpisu sta bila navzoča tudi ameriški minister za energijo Chris Wright in ameriška veleposlanica na Hrvaškem Nicole McGraw. Wright je s hrvaškim ministrom za gospodarstvo Antejem Šušnjarjem podpisal tudi skupno izjavo o podpori projektu, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.
Oglas
Plinovod naj bi na Hrvaškem gradil Plinacro, v BiH-u pa ameriško podjetje AAFS Infrastructure and Energy.
Sporazum med drugim predvideva projektiranje, pripravo, izvedbo del, izdajo soglasij in dovoljenj ter inšpekcijski nadzor v skladu s predpisi obeh držav. Vsaka pogodbenica bo financirala in gradila svoj del plinovoda, vprašanja skupnih vlaganj pa bodo urejena s posebnim dogovorom med vlagatelji.
AAFS Infrastructure and Energy je blizu Trumpu
Zakon o južni plinski povezavi za gradnjo plinovoda, ki bo BiH povezal s plinskim omrežjem na Hrvaškem, je parlament Federacije BiH-a ob velikih pritiskih ZDA sprejel že januarja lani. Sredi aprila je po hitrem postopku sprejel še dopolnitve zakona, po katerih daje popoln nadzor nad projektiranjem, gradnjo in upravljanjem plinovoda na območju BiH-a novoustanovljenemu podjetju AAFS, na čelu katerega so vlagatelji blizu ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu.
Oblasti v BiH-u so podjetje AAFS za investitorja in upravljavca določile brez javnega razpisa, kar je v nasprotju z evropskimi pravili. Zakon so sprejele po hitrem postopku, brez razprave in posvetovanja z Evropsko komisijo, med drugim pa tudi ne določa jasnih pravil za dostop drugih uporabnikov do plinovoda, navaja mreža Radio Slobodna Evropa.
Energetska skupnost, ki je pravila energetskega trga EU-ja razširila na države Zahodnega Balkana, zahteva liberalizirane trge, neodvisne operaterje sistemov in nediskriminatoren dostop tretjih strani do infrastrukture.
Zaskrbljena Evropska komisija
Evropska komisija je zaradi zakona izrazila zaskrbljenost, vodja delegacije EU-ja v BiH-u Luigi Soreca pa je v pismu oblastem sredi meseca opozoril, da bi lahko ogrozil dostop BiH-u do evropskega energetskega trga ter približno milijardo evrov sredstev za infrastrukturne in energetske projekte v okviru načrta EU-ja za gospodarsko rast Zahodnega Balkana.
47 nevladnih organizacij z Zahodnega Balkana in srednje Evrope je oblasti BiH-a medtem v ponedeljek pozvalo, naj zavrnejo ameriške pritiske glede plinskega povezovanja s Hrvaško.
Kot so navedle v skupni izjavi, se vlade Zahodnega Balkana spopadajo s pritiski ZDA, naj razvijajo novo plinsko infrastrukturo, kar bo po njihovih ocenah znatno povečalo porabo plina v regiji, poglobilo odvisnost od uvoza in dodatno prispevalo k onesnaževanju.
BiH je danes v celoti odvisen od ruskega plina, ki ga pridobiva po plinovodu Turški tok in prek povezave s Srbijo na vzhodu države.
Južna plinska povezava bi s Hrvaško spojila območje Imotskega. V BiH-u bi medtem en del plinovoda vodil proti središču države, drugi pa proti Mostarju na jugu.
BiH poleg južne načrtuje tudi zahodno in severno plinsko povezavo s hrvaškim plinskim sistemom, s čimer bi država prenehala biti odvisna od ruskega plina.
Oglas