Foto: Reuters
Plenković in Krišto sta sporazum podpisala ob robu vrha pobude treh morij v Dubrovniku. Ob podpisu sta bila navzoča tudi ameriški minister za energijo Chris Wright in ameriška veleposlanica na Hrvaškem Nicole McGraw. Wright je s hrvaškim ministrom za gospodarstvo Antejem Šušnjarjem podpisal tudi skupno izjavo o podpori projektu, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.
Oglas
Plinovod naj bi na Hrvaškem gradil Plinacro, v BiH-u pa ameriško podjetje AAFS Infrastructure and Energy.
Sporazum med drugim predvideva projektiranje, pripravo, izvedbo del, izdajo soglasij in dovoljenj ter inšpekcijski nadzor v skladu s predpisi obeh držav. Vsaka pogodbenica bo financirala in gradila svoj del plinovoda, vprašanja skupnih vlaganj pa bodo urejena s posebnim dogovorom med vlagatelji.
Pobuda trej morij je forum 13 držav članic Evropske unije, ki so geografsko umeščene v srednji in vzhodni Evropi med Jadranskim, Baltskim in Črnim morjem. To so Avstrija, Bolgarija, Češka, Estonija, Grčija, Hrvaška, Latvija, Litva, Madžarska, Poljska, Romunija, Slovaška in Slovenija. Strateške partnerice pobude so Evropska komisija, ZDA, Nemčija, Turčija, Španija in Japonska.
AAFS Infrastructure and Energy je blizu Trumpu
Zakon o južni plinski povezavi za gradnjo plinovoda, ki bo BiH povezal s plinskim omrežjem na Hrvaškem, je parlament Federacije BiH-a ob velikih pritiskih ZDA sprejel že januarja lani. Sredi aprila je po hitrem postopku sprejel še dopolnitve zakona, po katerih daje popoln nadzor nad projektiranjem, gradnjo in upravljanjem plinovoda na območju BiH-a novoustanovljenemu podjetju AAFS, na čelu katerega so vlagatelji blizu ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu.
Oblasti v BiH-u so podjetje AAFS za investitorja in upravljavca določile brez javnega razpisa, kar je v nasprotju z evropskimi pravili. Zakon so sprejele po hitrem postopku, brez razprave in posvetovanja z Evropsko komisijo, med drugim pa tudi ne določa jasnih pravil za dostop drugih uporabnikov do plinovoda, navaja mreža Radio Slobodna Evropa.
Energetska skupnost, ki je pravila energetskega trga EU-ja razširila na države Zahodnega Balkana, zahteva liberalizirane trge, neodvisne operaterje sistemov in nediskriminatoren dostop tretjih strani do infrastrukture.
Zaskrbljena Evropska komisija
Evropska komisija je zaradi zakona izrazila zaskrbljenost, vodja delegacije EU-ja v BiH-u Luigi Soreca pa je v pismu oblastem sredi meseca opozoril, da bi lahko ogrozil dostop BiH-u do evropskega energetskega trga ter približno milijardo evrov sredstev za infrastrukturne in energetske projekte v okviru načrta EU-ja za gospodarsko rast Zahodnega Balkana.
47 nevladnih organizacij z Zahodnega Balkana in srednje Evrope je oblasti BiH-a medtem v ponedeljek pozvalo, naj zavrnejo ameriške pritiske glede plinskega povezovanja s Hrvaško.
Kot so navedle v skupni izjavi, se vlade Zahodnega Balkana spopadajo s pritiski ZDA, naj razvijajo novo plinsko infrastrukturo, kar bo po njihovih ocenah znatno povečalo porabo plina v regiji, poglobilo odvisnost od uvoza in dodatno prispevalo k onesnaževanju.
BiH je danes v celoti odvisen od ruskega plina, ki ga pridobiva po plinovodu Turški tok in prek povezave s Srbijo na vzhodu države.
Južna plinska povezava bi s Hrvaško spojila območje Imotskega. V BiH-u bi medtem en del plinovoda vodil proti središču države, drugi pa proti Mostarju na jugu.
BiH poleg južne načrtuje tudi zahodno in severno plinsko povezavo s hrvaškim plinskim sistemom, s čimer bi država prenehala biti odvisna od ruskega plina.
Finačni minister Boštjančič na pobudi treh morij v Dubrovniku
Minister za finance, ki opravlja tekoče posle, Klemen Boštjančič, je v Dubrovniku sodeloval na panelu Geoekonomija koridorjev – jadransko-jonski koridor, ki je potekal na poslovnem forumu v okviru vrha pobude treh morij.
Jadransko-jonski prometni koridor je strateški infrastrukturni projekt EU, ki povezuje sedem držav ob Jadranskem in Jonskem morju. Sogovorniki so poudarili strateški pomen jadransko-jonskega koridorja za povezovanje srednje Evrope, jugovzhodne Evrope in Sredozemlja ter njegovo vlogo pri krepitvi povezljivosti, odpornosti in konkurenčnosti Evrope.Boštjančič je opozoril na potrebo po regionalnem sodelovanju. “Podpiranje infrastrukturnih naložb v sosednjih državah in na celotnem koridorju je v našem ključnem interesu, zato na to ne smemo več gledati kot na konkurenčni projekt,” je dejal.
Kot enega od večjih izzivov je izpostavil financiranje. “Izkušnja naše države dobro ponazarja težave manjših članic EU. Največji izziv je razkorak med javnim financiranjem in zasebnim institucionalnim kapitalom, ki ga regija potrebuje,” je dodal.
EIF in nacionalne razvojne institucije iz petih držav EU, vključno s Slovenijo, so danes v Dubrovniku podpisali tudi memorandum o soglasju za vzpostavitev novega sklada skladov, namenjenega financiranju infrastrukturnih projektov v srednji in vzhodni Evropi. Ti naj bi prejeli najmanj dve milijardi evrov novih naložb, so danes sporočili iz Evropske investicijske banke (EIB). Pri projektu sodelujejo institucije iz Hrvaške, Litve, Poljske, Romunije in Slovenije, podporo pa je napovedala tudi Bolgarija.
Oglas