V Državnem zboru (DZ) bodo poslanci danes med drugim opravili prvo obravnavo predloga interventnega zakona za razvoj Slovenije, ki so ga pripravili v t. i. tretjem političnem bloku. Predlagatelji ob podpori gospodarstva poudarjajo, da gre za nujne ukrepe za razbremenitev gospodarstva in prebivalstva, na levem političnem polu in v sindikatih pa v njem vidijo lobističen zakon za bogate, kar so predlagateljem v preteklosti že večkrat očitali. Na te očitke je precej ostro včeraj odgovoril poslanec NSi Aleksander Reberšek. »Pustite poslanski mandat, odprite svoj s.p., pa imejte kapitala, kolikor ga hočete imeti. Ne, bolj udobno je tamle na stolu sedet, pametovat in ’bluzit’ tule,« je vzrojil Reberšek, ki poslancem, ki se s predlogom t. i. tretjega političnega bloka ne strinjajo, očita še, da »delijo na lastnike podjetij, gospodarstvo in na zaposlene«. »Ne nas delit med sabo! Ker bolje, kot bo šlo gospodarstvu, bolje bo šlo ljudem. In ne vzbujajte zavisti pri naših državljanih, da s prstom kažejo na tiste, koliko imajo denarja. Mi smo skupaj na istem vozu, podjetniki in zaposleni,« je bil oster poslanec Nove Slovenije, ki je strankam, ki so v preteklem mandatu sestavljale vladajočo koalicijo, očital še, da so zgolj »skrbeli, da bodo vsi na minimalcu«. »Naša naloga je, da bo teh ljudi čim manj, mi se moramo za to boriti. Vi se pa borite, da je teh ljudi, ki so na minimalcu, čim več,« je Reberšek še odgovoril Levici.
V zakonskem predlogu poslanci strank NSi, SLS in Fokus ter Demokrati in Resni.ca sicer predlagajo več ukrepov za grozečo energetsko krizo, med njimi so nižji DDV za osnovna živila in del energentov, vsebuje pa predlog tudi rešitve s področij ugodnejše obravnave malega gospodarstva in t. i. normirancev, davkov in socialnih prispevkov, plačevanja prispevka za dolgotrajno oskrbo ter zdravstva in pokojnin. Predlagatelji trdijo, da gre za nujne ukrepe za razbremenitev gospodarstva in prebivalstva po štirih letih, v katerih je levosredinska koalicija po njihovih navedbah zgolj povečevala obremenitve in s tem zmanjšala gospodarsko konkurenčnost Slovenije. Pri tem uživajo tudi podporo delodajalskih združenj.
Sindikati pripravljeni tudi na konflikt
V strankah, ki so v preteklem mandatu sestavljale vladajočo koalicijo, in v sindikatih medtem večinoma podpirajo le tisti manjši protikrizni del zakonskega predloga, ki je po njihovem prepričanju tudi edini res interventnega značaja. Za pretežni del ostalih predlaganih rešitev pa opozarjajo, da gre za resne sistemske posege, ki so zasnovani lobistično v prid bogatih oz. tistih z najvišjimi dohodki, medtem ko mladi in srednji razred od njih ne bodo imeli koristi. Izpostavljajo tudi, da bi imel zakon velike negativne javnofinančne učinke. Ocenjujejo jih na okoli milijardo evrov oz. dvakrat toliko kot predlagatelji. Sindikati so tako npr. pozvali k umiku zakonskega predloga.
»Gre za poskus, da se pod krinko nujnosti sprejme rešitve, ki v prvi vrsti koristijo delodajalcem, kapitalu in ki posegajo v temeljna načela socialne države,« so predsedniki vseh reprezentativnih sindikalnih central predlog zakona komentirali v skupnem sporočilu za javnost in pozvali k njegovemu umiku ali zgolj ohranitvi ukrepov zoper energetsko krizo in draginjo. V tem primeru pričakujejo, da se v razpravo ustrezno vključi vse socialne partnerje. V sindikalnih centralah so, kot so zatrdili v nedavni skupni izjavi, zavezani k dialogu, če bo treba, pa so pripravljeni tudi na konflikt. V javnosti so tako sindikalisti že omenjali velike demonstracije, kakršne so skupaj s civilno družbo organizirali leta 2013, zarožljali so tudi s stavkami.
V sindikalnih centralah so, kot so zatrdili v nedavni skupni izjavi, zavezani k dialogu, če bo treba, pa so pripravljeni tudi na konflikt.
»Delodajalcem in novi vladi zato sporočamo, naj kakršne koli ukrepe oblikujejo in uskladijo v socialnem dialogu, saj v nasprotnem primeru tvegajo socialni mir in onemogočajo pogoje za to, da bi prišli do predvidljivega in stabilnega poslovnega okolja, kar je cilj, za katerega se prav sami radi javno zavzemajo,« je za STA dejal predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek. »Sam sem prepričan, da bi bilo spričo vsebin, ki se nakazujejo, in njihove potencialne konfliktnosti, smiselno aktivno pristopiti k sklepanju socialnega sporazuma, ki bi lahko nakazal smer sprememb in ključne rešitve ter dialog vrnil v okvirje, iz katerih je v zadnjem obdobju ušel,« je podčrtal.