V živo – TV Slovenija 3
Po predlogu spremembe zakona o vladi bi se število ministrstev z zdajšnjih 19 skrčilo na 14, ob tem pa bi ohranili tudi ministra brez resorja, pristojnega za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Cilj sprememb je vzpostaviti učinkovito organizacijsko strukturo ministrstev, zmanjšati stroške državne uprave in povečati njeno učinkovitost, je SDS navedel v predlogu.
Oglas
Kot je na izredni seji pojasnil poslanec SDS-a Andrej Kosi, bi novo vlado sestavljalo ministrstvo za finance, ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport, ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo, ministrstvo za infrastrukturo in energetiko, ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino, ministrstvo za zdravje, ministrstvo za okolje in prostor, ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve, ministrstvo za pravosodje, ministrstvo za kmetijstvo, ministrstvo za kulturo, ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj, ministrstvo za obrambo in ministrstvo za zunanje in evropske zadeve.
Poslanec SDS-a Andrej Kosi je v dopolnilni obrazložitvi predlagatelja dejal, da bi sprejem predloga dobro vplival na učinkovitost in racionalizacijo dela državne uprave. Poleg tega bi zmanjšanje ministrstev znižalo stroške. Foto: BoBo
V nadaljevanju je Kosi podrobneje predstavil ključne spremembe v novi organizacijski strukturi vlade. Ministrstvo za notranje zadeve bi delovalo kot ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo in bi združevalo področja obstoječega ministrstva za notranje zadeve, ministrstva za digitalno preobrazbo in ministrstva za javno upravo, vendar ne bi vključevalo delovnega področja lokalne samouprave, ki trenutno spada pod ministrstvo za javno upravo.
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo bi se preoblikovalo v ministrstvo za okolje in prostor, z enakimi delovnimi področji, kot jih ima obstoječe, izvzelo bi se le področje energetike in prometa, ki bi po novem spadala na ministrstvo za infrastrukturo. Hkrati bi ministrstvo za okolje in prostor, kot že v preteklosti, združevalo področja obstoječega ministrstva za naravne vire in prostor, prevzelo pa bi tudi del ukinjajočega se ministrstva za solidarno prihodnost, ki se nanaša na stanovanjsko politiko.
Ministrstvo za infrastrukturo pa bi delovalo kot ministrstvo za infrastrukturo in energetiko in bi tako prevzelo področja obstoječega MOPE-ja v delih, ki se nanašajo na energetiko, oskrbo z naftnimi derivati, infrastrukturo za alternativna goriva v prometu, trajnostno mobilnost, celostno prometno načrtovanje in javni potniški promet v notranjem in čezmejnem potniškem prometu.
Novo ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino bi združevalo obstoječi ministrstvi vzgoje in izobraževanja ter visokega šolstva, znanosti in inovacij.
Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport bi združevalo obstoječe ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport in del obstoječega ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Iz slednjega bi izvzeli in pod okrilje novega ministrstva vključili področje, ki pokriva delovne pravice in razmerja iz dela, zaposlovanje in poklicno usposabljanje.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti bi se preimenovalo v ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve in bi pokrivalo delovna področja demografije in področja obstoječega ministrstva, razen delovnih razmerij, ki bodo vključena v ministrstvo za gospodarstvo. Vključevalo bi tudi področja, ki spadajo pod ministrstvo za solidarno prihodnost, razen stanovanjske politike, ki se prenese na ministrstvo za okolje in prostor.
Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj bi združevalo obstoječe ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj in direktorat za lokalno samoupravo, ki trenutno spada pod ministrstvo za javno upravo.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bi se preimenovalo v ministrstvo za kmetijstvo, a bi pokrivalo ista delovna področja.
Predlog SDS-a število ministrstev z 19 krči na 14 in ohranja eno ministrstvo brez resorja. Foto: BoBo
Predlogu sprememb zakona o vladi se obeta podpora, proti bo le Levica
Glede na napovedi bodo predlog poleg poslancev SDS-a podprli še NSi, SLS in Fokus, Demokrati ter Resni.ca, te stranke so predlog podprle že na torkovi seji skupnega odbora DZ-ja. V Svobodi in SD-ju predlogu ne bodo nasprotovali, v Levici in Vesni pa bodo proti.
Andrej Kosi je v dopolnilni obrazložitvi predlagatelja med drugim poudaril, da bi zmanjšanje ministrstev znižalo stroške, in dodal, da so pred državo številni izzivi, zato potrebuje učinkovito in operativno vlado. Tudi zaradi prevelikega števila resorjev vlada, ki opravlja tekoče posle, po Kosijevih besedah ni bila učinkovita.
Poslanec SDS-a Aleš Hojs je v predstavitvi stališč poslanske skupine poudaril, da pomeni manj resorjev manj administracije, stroškov in več denarja za to, kar ljudje resnično potrebujejo. Poudaril je, da ne ukinjajo vsebin, ampak odpravljajo neučinkovitost. Tudi če SDS “ne bi sestavil vlade, naš predlog kaže, da želimo, da kdor koli v tej državi vlada, to počne racionalno in učinkovito”. Zavzel se je za vlado, ki “deluje, in ne vlado, ki se usklajuje”.
Vodja poslanske skupine NSi, SLS in Fokus Janez Cigler Kralj je pojasnil, da bodo predlog spremembe zakona podprli, ker sledi načelu “manj je več”. Po njegovih besedah predlagano število ministrstev predstavlja potreben odziv na geopolitične razmere tako v svetu, Evropi in Sloveniji. Kot ideološko zaslepljenost je označil kritike, da naglasitev področja demografije posega v pravice žensk. Ne gre za poseganje v pravice, ampak za “reakcijo in akcijo, da najdemo poti, kako rešiti demografske izzive”. Glede združevanja področja dela in gospodarstva pa je navedel, da to ni nič novega v Evropi in da bodo tako lahko ukrepali hitro, učinkovito in celovito.
Poslanka Resnice Katja Kokot je napovedala, da bodo predlog podprli, saj je nujen za bolj jasno organizirano vlado. “Država mora delati hitreje, bolj jasno in z manj birokracije,” je poudarila. Kokot tudi pričakuje, da bo predlogu sledila resna sistemizacija delovnih mest zaradi dolgoročnega prihranka. “Prav tam se bo pokazalo, ali želimo državo res optimizirati,” je dejala.
Demokrati stališča niso predstavili.
V Svobodi sestavi vlade po napovedih vodje njihove poslanske skupine Boruta Sajovica ne bodo nasprotovali, saj da ima vsakdo pravico oblikovati vlado, kakršno želi. Poudaril pa je odgovornost predlagateljev, ali “bodo stvari na področju gospodarstva, dela, znanosti, raziskav in šolstva ali pa zadeve, ki se tičejo notranjih zadev ali javne uprave, med seboj res živele in delovale učinkovito, kot si ta država zasluži”, je dejal Sajovic. Ob tem je spomnil, da je bilo “najbolj racionalno imeti 15 + 3 ministrstva”, ko se je leta 2004 ustanavljala prva vlada predsednika SDS-a Janeza Janše. “Ko govorimo o racionalnosti, ni število ministrstev tisto, ki bo odločilo, odločilno bo, kaj bomo delali,” je poudaril.
Poslanka SD-ja Meira Hot, ki je napovedala, da predlogu ne bodo nasprotovali, je dejala, da mora imeti vsaka vlada proste roke, da si organizira delo. Že razrez resorjev pa kaže prednostne naloge mandata. Opozorila je na združevanje resorja za gospodarstvo in resorja za delo. Vprašala se je, ali bo minister sposoben zagotoviti resnično nepristranski socialni dialog ali pa bo ta zaradi same strukture oslabljen. Nenehno bo moral namreč iskati ravnotežje med interesi, ki so po svoji naravi konfliktni.
V poslanski skupini Levice in Vesne pa bodo predlogu spremembe po napovedih namestnice vodje poslanske skupine Aste Vrečko nasprotovali. Med drugim so kritični do prestavitve področja dela h gospodarstvu, kar “nobeni vladi do zdaj ni padlo na pamet”, je dejala Vrečko. Meni, da je to “predlog za rušenje socialnega modela”.
Prav tako so po besedah Vrečko kritični do ukinitve ministrstva za solidarno prihodnost. Vrečko je poudarila še, da imajo pred sabo spremembo zakona o vladi, “ki jo je prvič v zgodovini Slovenije predlagala poslanska skupina, ki pravi sama zase, da vlade sploh ne sestavlja”.
Izredno sejo DZ-ja lahko spremljate na 3. programu TV Slovenija.
SDS bo podpornicam zakona o vladi poslal izhodišča koalicijske pogodbe
Predsednik SDS-a Janez Janša je v petek napovedal, da če bo predlog spremembe zakona o vladi sprejet, bo SDS vsem strankam podpornicam poslal izhodišča za pogajanja o koalicijski pogodbi. Predsednik Resni.ce Zoran Stevanović je sicer v torek zatrdil, da se koalicijskih pogajanj ne bodo udeleževali, prav tako ne pričakujejo ločenega sporazuma.
Prva obravnava intervencijskega razvojnega zakona
DZ bo tudi opravil prvo obravnavo predloga intervencijskega zakona za razvoj Slovenije, ki so ga pripravili poslanci strank NSi, SLS in Fokus ter Demokrati in Resni.ca.
Predlagatelji ob podpori gospodarstva poudarjajo, da gre za nujne ukrepe za razbremenitev gospodarstva in prebivalstva, na levem političnem polu in v sindikatih pa v njem vidijo lobističen zakon za bogate.
V zakonskem predlogu predlagajo več ukrepov za grozečo energetsko krizo, med njimi so nižji DDV za osnovna živila in del energentov. Ob tem pa predlog vsebuje tudi rešitve s področij ugodnejše obravnave malega gospodarstva in t. i. normirancev, davkov in socialnih prispevkov, plačevanja prispevka za dolgotrajno oskrbo ter zdravstva in pokojnin.
Predlagatelji trdijo, da gre za nujne ukrepe za razbremenitev gospodarstva in prebivalstva po štirih letih, v katerih je levosredinska koalicija po njihovih navedbah zgolj povečevala obremenitve in s tem zmanjšala gospodarsko konkurenčnost Slovenije. Pri tem uživajo tudi podporo delodajalskih združenj.
V strankah, ki so v preteklem mandatu sestavljale vladajočo koalicijo, in v sindikatih medtem večinoma podpirajo le tisti manjši protikrizni del zakonskega predloga, ki je po njihovem prepričanju tudi edini res interventnega značaja. Za pretežni del preostalih predlaganih rešitev pa opozarjajo, da gre za resne sistemske posege, ki so zasnovani lobistično v korist bogatih oz. tistih z najvišjimi dohodki, medtem ko mladi in srednji razred od njih ne bodo imeli koristi.
Poudarjajo tudi, da bi imel zakon velike negativne javnofinančne učinke. Ocenjujejo jih na približno milijardo evrov oz. dvakrat toliko kot predlagatelji. Sindikati so tako npr. pozvali k umiku zakonskega predloga.
Oglas