Pavel Gantar je nekdanji predsednik državnega zbora. Foto: BoBo
Predsednica Nataša Pirc Musar je konec tedna marsikoga presenetila z odločitvijo, da v prvem krogu ne bo predlagala mandatarja. A državni zbor se bo s tem seznanil šele prihodnji teden, kar bo nekoliko podaljšalo postopke. Gre zgolj za milni mehurček, s katerim Zoran Stevanović pri svojih podpornikih ustvarja vtis neodvisnosti od Janeza Janše, pravi nekdanji predsednik državnega zbora Pavel Gantar, ki je bil gost tokratne epizode Ob osmih. Čeprav javno ni potrjeno še nič, se zdi, da koalicija pravzaprav že deluje. Danes naj bi SDS strankam, ki bodo na izredni seji podprle njihov predlog spremembe zakona o vladi, poslala izhodišča za koalicijska pogajanja.
Oglas
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je to, da v prvem krogu ne bo predlagala kandidata za mandatarja, sporočila dobra dva tedna pred iztekom 30-dnevnega roka. A Gantar meni, da je ravnala prav, saj je po tednu posvetov s poslanskimi skupinami ugotovila, da ne more izpolniti svoje obljube, da bo v državni zbor poslala predlog za mandatarja z večinsko podporo. »Tudi če bi želela koga poslati, bi morala dobiti njegovo privoljenje, takšnega privoljenja pa ni imela in ga na ta način ne bi dobila. Stranka Resni.ca, ki je del parlamentarne koalicije, če smem tako reči, se je namreč odločila, da ne bo šla v vlado, niti ne bo podpisala koalicijske pogodbe. Zato je to, da potezo prepusti parlamentu, po mojem edina pravilna odločitev.« Gantar dodaja, da je predsednica v resnici pospešila postopke pri drugem koraku, ki omogoča, da poslanci predlagajo svojega kandidata. »Dejansko je s tem sprožila neko dinamiko v samem parlamentu, kjer se bodo morali dogovoriti, kdo je in kdo ne bo v vladni koaliciji, in potem seveda tudi predlagati ustreznega kandidata za predsednika vlade.«
Predsednica je sicer pojasnila, da je mandatarstvo ponudila Robertu Golobu kot relativnemu zmagovalcu volitev, a je to zavrnil. Ni pa nadaljevala z Janezom Janšo, pri katerem je že pred volitvami imela nekaj pomislekov v luči še nerazjasnjene afere Black Cube. Ob tem verjetno ni nepomembno, da tudi predsednico prihodnje leto čakajo volitve in se svojim volivcem ne želi »zameriti« s podelitvijo mandatarstva Janezu Janši. »Če bi se pojavil z večino v parlamentu, bi ga verjetno s kar precejšnjimi zadržki predlagala za predsednika vlade, vendar tega ne vemo natančno. Vemo le, da bo ta afera kot breme visela nad najverjetnejšim prihodnjim predsednikom vlade.«
Predsednica države Nataša Pirc Musar in predsednik DZ-ja Zoran Stevanović. Po Gantarjevem mnenju je Stevanović za Janševo vlado lahko celo bolj koristen v opoziciji. Foto: BoBo/Borut Živulović
Stevanović bi lahko zunaj koalicije vladi pomagal dvojno
V državnem zboru se je sicer včeraj zgodil zanimiv preobrat. Na pobudo predsednika parlamenta Zorana Stevanovića se bodo namreč poslanke in poslanci z odločitvijo predsednice republike seznanili šele prihodnji teden in ne na današnji izredni seji. Šele takrat bo tako začel teči 14-dnevni rok za drugi krog iskanja mandatarja. Gantar to vidi predvsem kot manever za pomiritev tistih podpornikov, ki so razočarani nad prelomljeno obljubo, da ne bo sodeloval z Janšo. »To moramo razumeti kot neko gesto, da je nevtralen in da včasih zavrne tudi kakšno pobudo SDS. Je pa z vidika dinamike v parlamentu bolj kot ne vseeno, ali se s to pobudo seznanijo že danes ali čez en teden.«
Koalicija, ki se gradi okoli Janeza Janše, v parlamentu pravzaprav že deluje. Danes bodo SDS, Demokrati, ter trojček NSi, SLS in Fokus ob pomoči Resni.ce tako kot včeraj na skupnem odboru potrdili nov zakon o vladi in s tem zarisali njeno novo obliko s 14 ministrstvi. Po navadi je bil vrstni red obraten: najprej je bil imenovan oziroma izvoljen mandatar, šele potem se je sestavila koalicija, ki je v naslednjem koraku sprejela zakon o vladi in tako naprej.
Ob tem Gantar opozarja na manever, ki je lahko za prihodnjo vladno koalicijo izjemnega pomena. »Če stranka Resni.ca ne bo podpisala koalicijske pogodbe in ne bo imenovala svojih ministrov v vlado, bo dejansko ohranila status opozicije v državnem zboru. V tem primeru lahko prevzame vodenje kakšnega odbora, na primer komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb ali komisije za nadzor javnih financ, v katerih mora imeti večino opozicija in jih tudi voditi. Zdaj si lahko predstavljate: če bo tudi Resni.ca v opoziciji in bo recimo vodila komisijo za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb, dejansko pa bo podpirala vlado, bo lahko blokirala tako imenovane nadzorne funkcije parlamenta.« Kot dodaja, je to zato lahko tudi zelo domišljena strategija, morda celo samega prihodnjega mandatarja, s katerim želi omejiti opozicijo.
»Mislim, da ima od nesodelovanja Resni.ce v vladi korist tako vlada, ki se ne bo srečala z njihovimi ekstremnimi zahtevami, kot seveda tudi koalicija v parlamentu, ker bo imela prijazno opozicijo. To je zelo dodelana strategija, ki omogoča vsaj delno nadzorovanje tudi nadzornih funkcij parlamenta v odnosu do vlade.«
To, ali bomo vlado dobili v drugem ali tretjem krogu, je po Gantarjevi oceni vprašanje kozmetične narave. »Kakršnekoli opcije tekmovalnega črnega laboda oziroma scenarijev, ki bi vodili do predčasnih volitev, so v tem trenutku malo verjetne.«
Vabljeni, da se naročite na podkast Ob osmih. Pišete nam lahko na obosmih@rtvslo.si.
Pavel Gantar: Nataša Pirc Musar je ravnala prav
Oglas