Hokejski napadalec Nace Langus je v članski reprezentanci precej nov obraz. V lanski sezoni je priložnost ob pomladitvi izkoristil z obema rokama in si prislužil mesto v ekipi selektorja Eda Terglava za svetovno prvenstvo elite v Stockholmu, kjer so z rojaki obstali v najkakovostnejšem reprezentančnem razredu. Tudi letos je del članske zasedbe, ki se te dni pripravlja na majsko svetovno prvenstvo v švicarskem Fribourgu, kjer upa, da bo sodeloval tudi sam.
Čeprav ima šele 21 let je za njim že pet polnih zaporednih sezon v tujini, kamor se je prvič odpravil pri 15 letih, a je njegovo kanadsko izkušnjo predčasno končala pandemija covida-19, zaradi katere se je vrnil v domovino. Leta 2021 je sprejel izziv na Švedskem, kjer je igral za nižje starostne selekcije, v kadru pa bil z Oskarshamnom tudi na nekaj tekmah članske SHL lige.
Švedska ali Sioux Falls? “Ni mi žal.”
Zadnji dve leti pa je njegov hokejski in študijski dom Augustana University v mestu Sioux Falls v Južni Dakoti, kjer s tamkajšnjo hokejsko ekipo igra v univerzitetni ligi NCAA.
“Do moje selitve v ZDA je prišlo povsem spontano. Ko sem bil zadnje leto na Švedskem, sem se odločal med tem, ali naj ostanem tam ali pa grem na univerzo. Trener s te univerze je prišel prav na Švedsko, šla sva na večerjo, vse mi je razložil in predstavil, pokazal mi je, kako stvari stojijo. Doma sem se s starši pogovoril in se odločil, da poskusim. Danes mi ni žal. Dobro se počutim. Na začetku razumljivo nisem vedel, kako bo, nisem poznal sistema, fantov, trenerjev, ampak zdi se mi, da sem se res dobro vključil v to ekipo. Dobro se razumem s trenerji, z vsemi fanti. Hokej tam je v redu, tudi način življenja in šola sta mi všeč,” pravi mladenič z Lancovega, ki ni pozabil na pomen izobrazbe.
Pred selitvijo v Južno Dakoto je tri sezone preživel na Švedskem.
Foto: Reuters
Veliko mlajših ne izbere takšne poti
“Zdi se mi, da se velika večina mlajših fantov ne odloči za takšno pot. Sam pa menim, da je to dobra pot; z opravljenim študijem želim imeti dodatni načrt za obdobje po karieri ali pa v primeru, da se ti v življenju kaj nepredvidljivega zgodi. Študiram “business” (poslovanje), smer je nekako podobna ekonomiji. Ni najlažje, še vedno pa mi je lažje, kot če bi izbral biologijo ali kaj podobnega, saj sem boljši s številkami, kot pa v pomnjenju (smeh, op. a.). Res ne bi z ničimer menjal,” je z odločitvijo zadovoljen naš sogovornik, ki je pred študijem šolske obveznosti opravljal na daljavo na Gimnaziji Franceta Prešerna v Kranju.
Tudi čez lužo ga veseli, kako mu gredo profesorji nasproti. “Že lani, ko sem prišel, so se mi res prilagodili, tako da sem skoraj vse predmete lahko opravil prek spleta, letos pa bom prav tako dokončal vse online, tako da mi je tudi s tega vidika lažje.”
Pričakoval je slabšo raven hokeja
Z univerzitetno hokejsko ekipo so letos dosegli najboljši rezultat, zaigrali so v konferenčnem polfinalu. In kaj bi rekel o kakovosti igre v tekmovanju, v katerem igra zadnji dve sezoni?
“Iskreno sem mislil, da bo raven hokeja slabša, a me je vse skupaj pozitivno presenetilo. Igra se dober, hiter hokej. Če bi ga primerjal s kakšno člansko ligo, morda ni ravno toliko taktičen, morda tudi tehnična raven ni taka, je pa igra res hitra, močna, še vedno moraš igrati pametno in sprejemati dobre odločitve. Zdi se mi dobra odskočna deska za naprej. V klubu so bili kar zadovoljni, čeprav menim, da bi lahko šli še korak naprej; malo je bilo nesreče, da nismo šli dlje od konferenčnega polfinala,” je visokorasli napadalec zadovoljen tako z ravnjo hokeja kot s svojo vlogo v ekipi.
“Letos me je nekoliko ustavila poškodba. Na začetku sezone sem imel poškodovan gleženj, tako da dva meseca nisem igral. Po decembrski vrnitvi sem kar veliko igral. Tudi s trenerjem se zelo dobro razumeva, ogromno mi pomaga, tako da sem zadovoljen s tem, kakšna vloga mi pripada v ekipi.”
Še najraje na centru
“Rekel bi, da sem “dvosmerni napadalec”, mar mi je tako za napad kot tudi za obrambo, ki mi je zelo pomembna.”
Foto: Reuters
“Rekel bi, da sem “dvosmerni napadalec”, mar mi je tako za napad kot tudi za obrambo, ki mi je zelo pomembna. Po navadi sem igral na krilu, zdaj na koncu pa na centru, tako da lahko igram oboje. Če bi lahko izbiral, bi izbral centra. Zdi se mi, da razumem igro, vem, kje se odkriti, kam podati plošček v določenem trenutku, znam ga tudi malo zadržati. Letos sem veliko delal na obrambi, veliko sem se posvečal tudi sodniškim metom, ki so v hokeju zelo pomembni,” pravi o tem, kakšen tip napadalca je.
In pri čem je v zadnji sezoni najbolj napredoval? “Menim, da prav v obrambi. Tudi s trenerjem sva dodatno gledala moje posnetke iz obrambe, kako braniti, kam se postaviti. Dobro se mi zdi, da se nam trenerji veliko posvečajo tudi individualno. Če te na primer zanima igra z igralcem več ali manj, vprašaš in si s trenerjem ogledaš video. Imamo toliko trenerjev: glavnega, še tri pomočnike in posebej še fitnes trenerje, tako da nam res lahko pomagajo.”
Tujina ga je naučila veliko
Zgodnji odhod v tujino je zahteval, da hitreje odraste tudi izven ledu. “Ne samo hokejsko, tudi povsem življenjsko sem se veliko naučil, tudi to, kako živeti sam. Tisto leto nas je šlo v tujino veliko fantov. Takrat se mi je zdela to najboljša poteza, da bi napredoval tudi v hokeju. In je ne obžalujem,” pravi Langus, za katerega se je hokejska zgodba začela pri HDD Bled Rudija Hitija, v četrtem razredu pa jo je nadaljeval na Jesenicah.
Prvič se je v tujino podal pri 15 letih.
Foto: Pe. M.
Zima v Južni Dakoti je lahko neizprosna
Danes s še tremi soigralci živi na kampusu v Južni Dakoti. “Saj vemo, znana je po kmetijstvu (smeh, op. a.). Sicer pa je mesto Sioux Falls veliko nekje kot Ljubljana, z nekoliko manj prebivalci. Južna Dakota je sama ravnina, ves čas piha veter, pozimi je –25, –30 stopinj Celzija. Zime so res brutalne, ko stopiš ven, je kar težko dihati. Poleti pa se segreje do 25, 30 stopinj. Se pa tu počutim dobro,” o trenutnem domovanju pove Gorenjec, pred katerim sta še dva letnika na univerzi. Potem pa?
“Ne vem, kako bosta šli naslednji sezoni, ampak če bi lahko izbiral pot, bi morda, če bi mi uspelo, šel v razvojno AHL ligo. Če pa mi ne uspe, bi se morda vrnil v Evropo, to mi ne bi predstavljalo težave. Bomo videli, kam me bo pot peljala na koncu.”
Ogromen reprezentančni preskok
V lanski sezoni je na lastni koži občutil, kako velik preskok predstavlja članska reprezentanca. “Zelo močno se je poznalo, da gre za drugačno raven, sploh ko igraš proti Kanadi, ko so nasproti tebe velika imena, ali pa proti Švedski, Finski … Pozna se, da imam še veliko prostora za napredek, da v reprezentanci do takrat še nisem bil na tej ravni. Sem se pa veliko naučil na tistem prvenstvu. Tudi od teh odličnih igralcev, proti katerim smo igrali. Malo smo jih opazovali, kako trenirajo ali kako se obnašajo, na primer v hotelu. In potem vidiš, da so vsi ti zvezdniki povsem normalni ljudje,” je bil vesel lanske izkušnje na Švedskem, ko so z zmago na zadnji tekmi nad Francijo uspeli obstati med elito.
Lani je s člansko reprezentanco prvič igral na svetovnem prvenstvu in z njo obstal med elito.
Foto: Profimedia
Letošnje prvenstvo bo med 15. in 31. majem gostila Švica (Zürich in Fribourg), Slovenci bodo v Fribourgu igrali s Češko, Dansko, Italijo, Kanado, Norveško, Slovaško in Švedsko. “Upam, da si bom tudi letos izboril mesto v ekipi, a to bomo še videli,” pravi Langus, ki je lani z rojaki med elito spoznal, kako pomembna je potrpežljivost.
“Najpomembnejše je, da ko greš spat, pozabiš na vse. Ni pomembno, ali si zmagal ali izgubil. Tudi če bi mi lani na primer premagali Kanado, je v bistvu pomembna samo naslednja tekma. Ta zmaga nam prav lahko ne bi pomagala, če bi nato izgubili proti Franciji. Treba je iti tekmo po tekmo, dan za dnem, stopnico po stopnico. Na koncu je potrpežljivost zelo pomembna in to, da se ne obremenjuješ preveč, ko ti kdaj ne gre,” je zaključil reprezentant.