DZ sicer danes ni podprl predloga dopolnila, ki so ga vložili v poslanski skupini Levice in Vesne in s katerim bi sprememba zakona o vladi začela veljati 15. dan po objavi v uradnem listu, in ne naslednji dan po objavi v uradnem listu. Zakon sicer določa, da z dnem prisege ministrov, imenovanih po tem zakonu, preneha funkcija dosedanjim namestnikom ministrov in generalnemu sekretarju vlade.
Medtem ko so štirje poslanci Levice in Vesne glasovali proti predlogu, njihov poslanec Luka Mesec pa je bil odsoten, so bili v Svobodi in SD vzdržani ali odsotni. Spremembo pa so podprli poslanci SDS, NSi, SLS in Fokus, Demokratov in Resnice, kar bi lahko kazalo na obrise bodoče koalicije. Prav tako sta spremembo podprla oba poslanca narodnih skupnosti.
14 ministrstev: kako bodo sestavljena?
Po spremembi zakona o vladi, ki so jo predlagali poslanci SDS, bo ta sestavljena iz 14 ministrstev. Področje dela se bo preselilo pod ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport, oblikovalo se bo ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve, doslej ločena izobraževalno-znanstvena področja se združujejo v ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino, v skupno ministrstvo se združujeta tudi področje notranjih zadev in javna uprava. Prav tako bodo v vladi še ministrstva za finance, za infrastrukturo in energetiko, za zdravje, za okolje in prostor, za pravosodje, za kmetijstvo, za kulturo, za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj, za obrambo ter za zunanje in evropske zadeve.
Ob tem se v zakonu ohranja tudi minister brez resorja, pristojen za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Prav tako se ohranja zakonska določba, po kateri ima lahko vlada ob omenjenem še največ dva ministra brez resorja, ki pomagata predsedniku vlade pri usklajevanju dela in opravljanju njegove funkcije v okviru danih pooblastil.
Več o načrtih za novo desno vlado smo pisali v spodnjem članku:
Kaj so na razpravi povedali poslanci?
Sprememba zakona je naletela na kritike zlasti zaradi združevanja področja dela in gospodarstva, predvsem v Levici in Vesni so bili kritični tudi do ukinjanja ministrstva za solidarno prihodnost.
V Svobodi in SD so medtem izpostavili, da mora imeti vsaka vlada proste roke, da si oblikuje ministrstva po svoje, in da bo odločilno delo posameznih resorjev.
Podporniki spremembe zakona pa so večinoma izpostavljali učinkovitost in racionalizacijo dela državne uprave, kar da je potrebno za odziv na geopolitične razmere.
Predlagatelji zakona so v predlogu izpostavili, da je njegov cilj vzpostaviti učinkovito organizacijsko strukturo ministrstev, zmanjšati stroške državne uprave in povečati njeno učinkovitost. Ob tem pa so v oceni finančnih posledic predloga navedli, da predlog nima finančnih posledic na državni proračun in druga javna finančna sredstva.
Kosi: Zmanjšanje ministrstev bo znižalo stroške
Poslanec SDS Andrej Kosi je v dopolnilni obrazložitvi predlagatelja poudaril, da bi sprejem predloga dobro vplival na učinkovitost in racionalizacijo dela državne uprave. Poleg tega bi zmanjšanje ministrstev znižalo stroške.
V SDS so poudarjali, da manj ministrstev pomeni manj administracije, stroškov in več učinkovitosti.
Foto: STA
Poudaril je, da so pred Slovenijo številni izzivi, med drugim na področju gospodarstva in financ, varnosti ter demografije, zato potrebuje država učinkovito in operativno vlado. Tudi zaradi prevelikega števila resorjev vlada, ki opravlja tekoče posle, po Kosijevih besedah ni bila učinkovita.
Hojs: To je ponudba zdrave pameti
Poslanec SDS Aleš Hojs je v predstavitvi stališč poslanske skupine poudaril, da manj resorjev pomeni manj administracije, stroškov in več denarja za to, kar ljudje resnično potrebujejo. Predlog tako ni stvar levega in desnega, “ampak ponudba zdrave pameti” ter korak k bolj odgovorni in pregledni izvršilni oblasti, meni.
Hojs je poudaril, da ne ukinjajo vsebin, ampak odpravljajo neučinkovitost. Tudi če SDS “ne bi sestavila vlade, naš predlog kaže, da želimo, da kdorkoli v tej državi vlada, to počne racionalno in učinkovito”. Zavzel se je za vlado, ki “deluje, in ne vlado, ki se usklajuje”.
Cigler Kralj: Sledimo načelu manj je več
Vodja poslanske skupine NSi, SLS in Fokus Janez Cigler Kralj je pojasnil, da bodo predlog spremembe zakona podprli, ker sledijo načelu “manj je več”. Po njegovih besedah predlagano število ministrstev predstavlja potreben odziv na geopolitične razmere v svetu, Evropi in Sloveniji.
Kot ideološko zaslepljenost je označil kritike, da naglasitev področja demografije posega v pravice žensk. Ne gre za poseganje v pravice, ampak za “reakcijo in akcijo, da najdemo poti, kako rešiti demografske izzive”. Glede združevanja področja dela in gospodarstva pa je navedel, da to ni nič novega v Evropi ter da bodo tako lahko ukrepali hitro, učinkovito in celovito.
Kokot: Državo želimo res optimizirati
Poslanka Resni.ce Katja Kokot je napovedala, da bodo predlog podprli, saj je nujen za bolj jasno organizirano vlado. “Država mora delati hitreje, bolj jasno in z manj birokracije,” je poudarila. Kokot tudi pričakuje, da bo predlogu sledila resna sistemizacija delovnih mest zaradi dolgoročnega prihranka. “Prav tam se bo pokazalo, ali želimo državo res optimizirati,” je dejala.
Sajovic: Vsakdo ima pravico oblikovati vlado, kakršno želi
V Svobodi sestavi vlade po napovedih vodje njihove poslanske skupine Boruta Sajovica ne bodo nasprotovali, saj naj bi vsakdo imel pravico oblikovati vlado, kakršno želi. Izpostavil pa je odgovornost predlagateljev, ali “bodo stvari na področju gospodarstva, dela, znanosti, raziskav in šolstva, pa tudi glede notranjih zadev ali javne uprave med seboj res živele in delovale učinkovito, kot si ta država zasluži”, je dejal Sajovic.
Ob tem je spomnil, da je bilo “najbolj racionalno imeti 15 + 3 ministrstva”, ko se je leta 2004 ustanavljala prva vlada predsednika SDS Janeza Janše. “Ko govorimo o racionalnosti, ni število ministrstev tisto, ki bo odločilo, odločilno bo, kaj bomo delali,” je poudaril.
Hot: Bo minister sposoben zagotoviti nepristranski socialni dialog?
Poslanka SD Meira Hot, ki je napovedala, da predlogu ne bodo nasprotovali, je dejala, da mora imeti vsaka vlada proste roke, da si organizira svoje delo. Že razrez resorjev pa kaže prednostne naloge mandata.
Opozorila je na združevanje resorja za gospodarstvo in resorja za delo. Vprašala se je, ali bo minister sposoben zagotoviti resnično nepristranski socialni dialog ali pa bo ta zaradi same strukture oslabljen. Nenehno bo moral namreč iskati ravnotežje med interesi, ki so po svoji naravi konfliktni.
Vrečko: To nobeni vladi do zdaj ni padlo na pamet
V poslanski skupini Levice in Vesne pa bodo predlogu spremembe po napovedih namestnice vodje poslanske skupine Aste Vrečko nasprotovali. Med drugim so kritični do prestavitve področja dela h gospodarstvu, kar “nobeni vladi do zdaj ni padlo na pamet”, je dejala Vrečko. Meni, da je to “predlog za rušenje socialnega modela”.
Prav tako so po besedah Vrečko kritični do ukinitve ministrstva za solidarno prihodnost. Vrečko je izpostavila še, da imajo pred sabo spremembo zakona o vladi, “ki jo je prvič v zgodovini Slovenije predlagala poslanska skupina, ki pravi sama zase, da vlade sploh ne sestavlja”.
Predlog interventnega zakona za razvoj Slovenije v nadaljnjo obravnavo
Državni zbor je s 47 glasovi za in 21 proti potrdil predlog interventnega zakona za razvoj Slovenije, ki so ga pripravili v t. i. tretjem političnem bloku, in ga poslal v nadaljnjo obravnavo. Poleg poslanskih skupin NSi, SLS in Fokus ter Demokrati in Resnica so ga podprli še v SDS, v Svobodi, SD ter Levici in Vesni pa mu ostro nasprotujejo.
V zakonskem predlogu poslanci strank NSi, SLS in Fokus ter Demokrati in Resnica predlagajo več ukrepov za grozečo energetsko krizo, med njimi nižji davek na dodano vrednost (DDV) za osnovna živila in del energentov.
Ob tem pa predlog vsebuje tudi rešitve s področij ugodnejše obravnave malega gospodarstva in tako imenovanih normirancev, davkov in socialnih prispevkov, plačevanja prispevka za dolgotrajno oskrbo ter zdravstva in pokojnin.
Tako imenovani omnibus zakon posega v približno deset zakonov. Predlagatelji trdijo, da gre za nujne ukrepe za razbremenitev gospodarstva in prebivalstva po štirih letih, v katerih je levosredinska koalicija po njihovih navedbah zgolj povečevala obremenitve in s tem zmanjšala gospodarsko konkurenčnost Slovenije.
V današnji razpravi v DZ so ponovili, da gre za nujno sanacijo škode, ki jo je povzročila vlada Roberta Goloba. “To je šele začetek prenove razvojnega okolja,” je poudaril Jernej Vrtovec (NSi, SLS in Fokus).
Očitke, da gre za zakon za bogate, so predlagatelji skupaj s SDS zavrnili. “Znižanje DDV na osnovna živila – je osnovna hrana privilegij bogatih? Znižanje DDV na energente – so ogrevanje, elektrika in plin luksuz? To niso ukrepi za bogate, to so ukrepi za normalno življenje,” je dejal Rado Gladek (SDS).
V strankah, ki so v preteklem mandatu sestavljale vladajočo koalicijo, medtem zakonu ostro nasprotujejo. Opozarjajo, da gre za resne sistemske posege, ki so zasnovani lobistično v prid bogatih oziroma tistih z najvišjimi dohodki, medtem ko mladi in srednji razred od njih ne bodo imeli koristi.
Napeto med poslanci in Stevanovićem
Poslanka Svobode Lena Grgurevič je Zoranu Stevanoviću očitala pristransko vodenje sej, on pa jo je prekinil, saj poslanka ni razpravljala o dopolnilu.
Foto: STA
Med poslanci in predsednikom DZ Zoranom Stevanovićem se je nato vnela razprava o parlamentarni praksi. Stevanović je pred razpravo o dopolnilu, ki sta ga vložili Levica in Vesna, opozoril, naj razpravljajo o členu, h kateremu je bilo vloženo dopolnilo, pri tem pa se je skliceval na 134. člen poslovnika DZ. V Levici in Vesni so sicer predlagali, da začne zakon veljati 15. dan po objavi v uradnem listu, in ne naslednji dan.
Poslanka Svobode Lena Grgurevič je nato Stevanoviću očitala pristransko vodenje sej, on pa jo je prekinil, saj poslanka ni razpravljala o dopolnilu.
Oglasili sta se poslanki Tamara Kozlovič iz Svobode in Meira Hot iz SD, ki sta Stevanovića spomnili, da so v prejšnjem sklicu DZ pri prvem dopolnilu dovolili širšo razpravo, nato pa jo omejili na posamezne člene. Hot je Stevanoviću predlagala, naj skliče delovni posvet, da jih pouči o novih praksah DZ.
Stevanović pa ji je odvrnil, da se je treba držati poslovnika DZ. Pri tem je dodal, da mu je žal, da “nekdo po mandatu ali več potrebuje mentorstvo glede poslovnika”. Kot je povedal, lahko Hot potrka na vrata in ponudil ji bo mentorstvo. To je pri nekaterih vzbudilo ogorčenje, češ da se predsednik DZ vede pokroviteljsko.