
Bamako, glavno mesto afriške države Mali. Foto: Reuters
Konec ruske prevlade v Afriki? Wagnerjev naslednik v resnih težavah
Rusija je po razpadu paravojaške skupine Wagner v Afriki poskušala vzpostaviti delovanje in vpliv z novo skupino Afriški korpus, ki deluje pod okriljem ruskega obrambnega ministrstva. Cilj je bil ohraniti vpliv v državah Sahela, predvsem v Maliju, kjer so se ruske sile v zadnjih letih predstavljale kot ključni varnostni partner oblasti. Vendar zadnji dogodki kažejo, da se ruska afriška strategija sooča z resnimi težavami.
Po poročanju iz regije so se ruske sile nedavno umaknile iz mesta Kidal na severu Malija, pri čemer so za seboj pustile vojaško opremo, orožje in poškodovan helikopter. Umik naj bi sledil hitri ofenzivi džihadističnih skupin in tuareških uporniških sil, ki že dlje časa delujejo na tem območju, poroča Radio Slobodna Evropa.

Skupine džihadistov in tuareških upornikov hitro napredujejo. Foto: Reuters
Dogajanje je sprožilo vprašanja o učinkovitosti ruskih operacij v regiji, saj naj bi šlo za eno največjih izgubljenih pozicij od začetka njihovega širšega angažmaja v Sahelu.
Od Wagnerja do Afriškega korpusa
Afriški korpus je nastal po formalnem razpadu Wagnerja, zasebne vojaške skupine, ki jo je vodil Jevgenij Prigožin. Wagner je v preteklosti deloval v več državah, med drugim v Siriji, Srednjeafriški republiki in Ukrajini, kjer je igral pomembno vlogo v ruskih vojaških operacijah.

Jevgenij Prigožin je dolgo časa vodil “wagnerjevce”, dokler se ni po bojih v Ukrajini uprl ruskemu predsedniku Putinu in je čez čas ruska raketa “po naključju” zadela letalo z njim na krovu. Foto: Reuters
Po Prigožinovi smrti in reorganizaciji struktur je Rusija poskušala njegove operacije institucionalizirati in jih prenesti pod neposreden nadzor ministrstva za obrambo, vendar brez enake operativne fleksibilnosti in mreže vpliva, kot jo je imel Wagner.

Pripadniki nekdanje skupine Wagner, ki je leta delovala v Afriki. Foto: AP
Mali kot ključen, a problematičen projekt
Mali je postal eno osrednjih območij ruskega delovanja v Afriki, še posebno po umiku francoskih in delno tudi mednarodnih sil. Tamkajšnja vojaška oblast je ruske sile sprva sprejela kot partnerje v boju proti islamističnim skupinam.
Vendar so se razmere hitro zapletle. Spopadi s tuareškimi borci in džihadističnimi skupinami so razkrili omejitve ruskega paravojaškega modela, ki temelji na kombinaciji lokalne podpore in enot plačancev.

Malijsta vojaka stražita tovorno vozilo v glavni vojaški bazi Kati. Foto: Reuters
Zadnji spopadi na severu države, vključno z napadi na več mest in vojaških položajev, so pokazali šibkosti v koordinaciji in pripravljenosti ruskih sil. Poročila omenjajo uničeno ali zapuščeno opremo ter izgube med pripadniki ruskih enot.

Satelitski posnetek domovanja ubitega malijskega obrambnega ministra Sadia Camare, ki so ga napadli pripadniki Al Kaide in Tuaergov. Foto: Reuters
Analitiki opozarjajo, da gre za enega najresnejših udarcev ruskemu projektu v Afriki, saj naj bi izguba mesta Kidal spodkopala predstavo o Rusiji kot zanesljivem varnostnem garantu v regiji.
Negotovost glede prihodnosti ruskega vpliva
Čeprav rusko obrambno ministrstvo trdi, da operacije nadaljujejo in da umik z določenih območij ne pomeni strateškega poraza, ostaja slika na terenu nejasna. Del sil naj bi še vedno ostajal v Maliju, vendar brez jasnega nadzora nad ključnimi območji.
Strokovnjaki opozarjajo, da Rusija v Afriki zdaj deluje bolj razpršeno in manj učinkovito kot v času Wagnerja, kar odpira vprašanja o dolgoročni vzdržnosti njenega vpliva v regiji.

Bližnji vzhod
Putin Teheranu zagotovil nadaljnjo podporo Rusije