Poslanec SDS-a Andrej Kosi je v dopolnilni obrazložitvi predlagatelja dejal, da bi sprejetje predloga dobro vplivalo na učinkovitost in racionalizacijo dela državne uprave. Poleg tega bi zmanjšanje ministrstev znižalo stroške. Foto: BoBo
O predlogu sprememb zakona o vladi je glasovalo 70 poslancev. 49 jih je bilo za, štirje pa proti.
Oglas
Medtem ko so štirje poslanci Levice in Vesne glasovali proti predlogu, njihov poslanec Luka Mesec pa je bil odsoten, so bili v Svobodi in SD-ju vzdržani ali odsotni. Spremembo pa so podprli poslanci SDS-a, NSi-ja, SLS-a in Fokusa, Demokratov in Resni.ce, kar bi lahko kazalo na obrise prihodnje koalicije. Prav tako sta spremembo podprla oba poslanca narodnih skupnosti.
Poslanci so še pred tem zavrnili predlagano dopolnilo Levice in Vesne, da se objava v uradnem listu opravi 15 dni po sprejetju, in ne le en dan po tem.
SDS: Vzpostavljamo učinkovito organizacijsko strukturo
Zakon krči število ministrstev z 19 na 14, ob tem pa ohranja tudi ministra brez resorja, pristojnega za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Cilj sprememb je vzpostaviti učinkovito organizacijsko strukturo ministrstev, zmanjšati stroške državne uprave in povečati njeno učinkovitost, je SDS navedel v predlogu.
Kot je na izredni seji pojasnil poslanec SDS-a Andrej Kosi, bi novo vlado sestavljalo ministrstvo za finance, ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport, ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo, ministrstvo za infrastrukturo in energetiko, ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino, ministrstvo za zdravje, ministrstvo za okolje in prostor, ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve, ministrstvo za pravosodje, ministrstvo za kmetijstvo, ministrstvo za kulturo, ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj, ministrstvo za obrambo in ministrstvo za zunanje in evropske zadeve.
V nadaljevanju je Kosi podrobneje predstavil ključne spremembe v novi organizacijski strukturi vlade. Ministrstvo za notranje zadeve bi delovalo kot ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo in bi združevalo področja obstoječega ministrstva za notranje zadeve, ministrstva za digitalno preobrazbo in ministrstva za javno upravo, vendar ne bi vključevalo delovnega področja lokalne samouprave, ki trenutno spada pod ministrstvo za javno upravo.
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo bi se preoblikovalo v ministrstvo za okolje in prostor, z enakimi delovnimi področji, kot jih ima obstoječe, izvzelo bi se le področje energetike in prometa, ki bi po novem spadala na ministrstvo za infrastrukturo. Hkrati bi ministrstvo za okolje in prostor, kot že v preteklosti, združevalo področja obstoječega ministrstva za naravne vire in prostor, prevzelo pa bi tudi del ukinjajočega se ministrstva za solidarno prihodnost, ki se nanaša na stanovanjsko politiko.
Sorodna novica
Intervencijski zakon za razvoj Slovenije dobil zadostno podporo za nadaljnjo obravnavo
Ministrstvo za infrastrukturo pa bi delovalo kot ministrstvo za infrastrukturo in energetiko in bi tako prevzelo področja obstoječega MOPE-ja v delih, ki se nanašajo na energetiko, oskrbo z naftnimi derivati, infrastrukturo za alternativna goriva v prometu, trajnostno mobilnost, celostno prometno načrtovanje in javni potniški promet v notranjem in čezmejnem potniškem prometu.
Novo ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino bi združevalo obstoječi ministrstvi vzgoje in izobraževanja ter visokega šolstva, znanosti in inovacij.
Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport bi združevalo obstoječe ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport in del obstoječega ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Iz tega bi izvzeli in pod okrilje novega ministrstva vključili področje, ki pokriva delovne pravice in razmerja iz dela, zaposlovanje in poklicno usposabljanje.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti bi se preimenovalo v ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve in bi pokrivalo delovna področja demografije in področja obstoječega ministrstva, razen delovnih razmerij, ki bodo vključena v ministrstvo za gospodarstvo. Vključevalo bi tudi področja, ki spadajo pod ministrstvo za solidarno prihodnost, razen stanovanjske politike, ki se prenese na ministrstvo za okolje in prostor.
Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj bi združevalo obstoječe ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj in direktorat za lokalno samoupravo, ki trenutno spada pod ministrstvo za javno upravo.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bi se preimenovalo v ministrstvo za kmetijstvo, a bi pokrivalo ista delovna področja.
Predlog SDS-a število ministrstev z 19 krči na 14 in ohranja eno ministrstvo brez resorja. Foto: BoBo
Predlogu sprememb zakona o vladi se obeta podpora, proti bo le Levica
Andrej Kosi je v dopolnilni obrazložitvi predlagatelja med drugim poudaril, da bi zmanjšanje ministrstev znižalo stroške, in dodal, da so pred državo številni izzivi, zato potrebuje učinkovito in operativno vlado. Tudi zaradi prevelikega števila resorjev vlada, ki opravlja tekoče posle, po Kosijevih besedah ni bila učinkovita.
Poslanec SDS-a Aleš Hojs je v predstavitvi stališč poslanske skupine poudaril, da pomeni manj resorjev manj administracije, stroškov in več denarja za to, kar ljudje resnično potrebujejo. Poudaril je, da ne ukinjajo vsebin, ampak odpravljajo neučinkovitost. Tudi če SDS “ne bi sestavil vlade, naš predlog kaže, da želimo, da kdor koli v tej državi vlada, to počne racionalno in učinkovito”. Zavzel se je za vlado, ki “deluje, in ne vlado, ki se usklajuje”.
Vodja poslanske skupine NSi, SLS in Fokus Janez Cigler Kralj je pojasnil, da bodo predlog spremembe zakona podprli, ker sledi načelu “manj je več”. Po njegovih besedah predlagano število ministrstev predstavlja potreben odziv na geopolitične razmere tako v svetu, Evropi in Sloveniji. Kot ideološko zaslepljenost je označil kritike, da naglasitev področja demografije posega v pravice žensk. Ne gre za poseganje v pravice, ampak za “reakcijo in akcijo, da najdemo poti, kako rešiti demografske izzive”. Glede združevanja področja dela in gospodarstva pa je navedel, da to ni nič novega v Evropi in da bodo tako lahko ukrepali hitro, učinkovito in celovito.
Poslanka Resnice Katja Kokot je napovedala, da bodo predlog podprli, saj je nujen za bolj jasno organizirano vlado. “Država mora delati hitreje, bolj jasno in z manj birokracije,” je poudarila. Kokot tudi pričakuje, da bo predlogu sledila resna sistemizacija delovnih mest zaradi dolgoročnega prihranka. “Prav tam se bo pokazalo, ali želimo državo res optimizirati,” je dejala.
Demokrati stališča niso predstavili.
V Svobodi sestavi vlade po napovedih vodje njihove poslanske skupine Boruta Sajovica ne bodo nasprotovali, saj da ima vsakdo pravico oblikovati vlado, kakršno želi. Poudaril pa je odgovornost predlagateljev, ali “bodo stvari na področju gospodarstva, dela, znanosti, raziskav in šolstva ali pa zadeve, ki se tičejo notranjih zadev ali javne uprave, med seboj res živele in delovale učinkovito, kot si ta država zasluži”. Ob tem je spomnil, da je bilo “najbolj racionalno imeti 15 + 3 ministrstva”, ko se je leta 2004 ustanavljala prva vlada predsednika SDS-a Janeza Janše. “Ko govorimo o racionalnosti, ni število ministrstev tisto, ki bo odločilo, odločilno bo, kaj bomo delali,” je poudaril.
Poslanci Svobode. Foto: BoBo
Poslanka SD-ja Meira Hot, ki je napovedala, da predlogu ne bodo nasprotovali, je dejala, da mora imeti vsaka vlada proste roke, da si organizira delo. Že razrez resorjev pa kaže prednostne naloge mandata. Opozorila je na združevanje resorja za gospodarstvo in resorja za delo. Vprašala se je, ali bo minister sposoben zagotoviti resnično nepristranski socialni dialog ali pa bo ta zaradi same strukture oslabljen. Nenehno bo moral namreč iskati ravnotežje med interesi, ki so po svoji naravi konfliktni.
V poslanski skupini Levice in Vesne pa so predlogu spremembe po napovedih namestnice vodje poslanske skupine Aste Vrečko nasprotovali. Med drugim so kritični do prestavitve področja dela h gospodarstvu, kar “nobeni vladi do zdaj ni padlo na pamet”, je dejala Asta Vrečko. Meni, da je to “predlog za rušenje socialnega modela”.
Prav tako so po besedah Aste Vrečko kritični do ukinitve ministrstva za solidarno prihodnost. Asta Vrečko je poudarila še, da imajo pred sabo spremembo zakona o vladi, “ki jo je prvič v zgodovini Slovenije predlagala poslanska skupina, ki pravi sama zase, da vlade sploh ne sestavlja”.
Med poslanci in predsednikom DZ-ja Zoranom Stevanovićem se je vnela razprava o parlamentarni praksi. Stevanović je pred razpravo o dopolnilu, ki sta ga vložili Levica in Vesna, opozoril, naj razpravljajo o členu, h kateremu je bilo vloženo dopolnilo, pri tem pa se je skliceval na 134. člen poslovnika DZ-ja. V Levici in Vesni so sicer predlagali, da začne zakon veljati 15. dan po objavi v uradnem listu, in ne naslednji dan.
Poslanka Svobode Lena Grgurevič je nato Stevanoviću očitala pristransko vodenje sej, on pa jo je prekinil, saj poslanka ni razpravljala o dopolnilu. Oglasili sta se poslanki Tamara Kozlovič iz Svobode in Meira Hot iz SD-ja, ki sta Stevanovića spomnili, da so v prejšnjem sklicu DZ-ja pri prvem dopolnilu dovolili širšo razpravo, nato pa jo omejili na posamezne člene. Meira Hot je Stevanoviću predlagala, naj skliče delovni posvet, da jih pouči o novih praksah DZ-ja. Stevanović pa ji je odvrnil, da se je treba držati poslovnika DZ-ja. Pri tem je dodal, da mu je žal, da “nekdo po mandatu ali več potrebuje mentorstvo glede poslovnika”. Kot je povedal, lahko Meira Hot potrka na vrata in ponudil ji bo mentorstvo. To je pri nekaterih vzbudilo ogorčenje, češ da se predsednik DZ-ja vede pokroviteljsko.
Oglas