V Sloveniji se spreminjajo pravila bolniške odsotnosti. Po novih ukrepih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije bodo morali zavarovanci hitreje na pregled, gibanje med bolniško odsotnostjo bo strožje določeno, zavod pa ocenjuje tudi zmanjšanje izgubljenih delovnih dni in prihranek okoli 60 milijonov evrov.
ZZZS v finančnem načrtu za leto 2026 ocenjuje, da bodo spremembe na področju bolniškega staleža pomenile 750 tisoč manj izgubljenih delovnih dni v breme zavoda, kar predstavlja približno 60 milijonov evrov prihrankov. Na zavodu za Siol.net navajajo, da se ocena trenutno kaže kot realna, ob tem pa opozarjajo, da lahko na izdatke vplivajo sezonski dejavniki, kot so povečani valovi nalezljivih bolezni.
Zavarovanec mora po novih pravilih razlog za odsotnost z dela sporočiti najpozneje naslednji delovni dan. Najpozneje četrti dan odsotnosti mora opraviti osebni pregled pri izbranem zdravniku. Osebni pregled je potreben tudi v primeru podaljšanja bolniškega staleža ali ob pogostih kratkotrajnih odsotnostih.
Če se zavarovanec ne odzove na pregled ali ne upošteva navodil zdravnika, lahko ZZZS zadrži ali odvzame pravico do nadomestila plače.
Režimi gibanja med bolniško odsotnostjo
Uvedena so bila tudi enotna pravila glede gibanja med bolniško odsotnostjo. Zdravnik določi enega od več režimov gibanja, ki opredeljujejo dovoljene aktivnosti v času odsotnosti.
Režimi vključujejo:
bivanje na domu z dovoljenimi izhodi zaradi zdravljenja,
omejeno gibanje v kraju bivanja,
širše dovoljeno gibanje, če to ne vpliva na potek zdravljenja.
Pri nalezljivih boleznih je lahko določena izolacija, kar pomeni prepoved zapuščanja doma. Odhod v tujino je praviloma mogoč le z odobritvijo ZZZS.
Zdravnik mora režim gibanja določiti pisno, z njim pa morata biti seznanjena zavarovanec in delodajalec.
Nekateri zdravniki osebne preglede že izvajajo pogosto, tudi neodvisno od bolniškega staleža, odgovarjajo na ZZZS. Osebni pregled je po navedbah zavoda pomemben za oceno zdravstvenega stanja pacienta.
Foto: STA
Nadzor in postopki zaradi kršitev: koliko je kršiteljev?
Po podatkih ZZZS je trenutno v teku 21 postopkov zaradi kršitev pravil bolniškega staleža. Izdane so bile štiri ugotovitvene odločbe o kršitvah navodil za ravnanje.
Ob prvi ugotovljeni kršitvi se izda opozorilo. Če zavarovanec v obdobju petih let kršitev ponovi, lahko sledi odvzem nadomestila plače. Do odvzema nadomestila po teh pravilih še ni prišlo.
Posebnosti ureditve v Sloveniji
ZZZS navaja, da slovenska ureditev bolniškega staleža v določenih segmentih odstopa od ureditev v drugih evropskih državah.
V Sloveniji:
ni časovne omejitve trajanja bolniškega staleža,
je več kot 1.500 oseb v bolniškem staležu več kot tri leta,
obstajajo posamezni primeri bolniškega staleža, ki trajajo več kot deset let.
Navajajo tudi, da se v Sloveniji v določenih primerih z daljšim trajanjem bolniškega staleža lahko poveča odstotek nadomestila plače, medtem ko se v nekaterih drugih državah ta odstotek s časom znižuje.
Poleg tega Slovenija ne določa posebnih vstopnih pogojev za pridobitev pravice do nadomestila plače, kot so karenčna obdobja ali omejitve glede na dolžino predhodne zavarovanosti.
Družinski zdravnik Rok Ravnikar o aktualnih spremembah za Siol.net odgovarja:
Kako kot družinski zdravnik ocenjujete nove spremembe?
Kot družinski zdravnik podpiram vse spremembe, ki vodijo k razbremenitvi, večji učinkovitosti in digitalizaciji postopkov. Urejanje bolniških odsotnosti po konzervativnih ocenah predstavlja skoraj petino našega dela, pri čemer gre pretežno za administrativna opravila, ki neposredno ne izboljšujejo zdravja bolnikov.
Načeloma podpiram tudi poenostavitve v obliki tipskih navodil o režimu gibanja v času bolniškega staleža ter hkratnega seznanjanja pacienta in delodajalca z njimi. Tako poenotenje in transparentnost vidim kot korak naprej. A hkrati poudarjam, da mora čimprej priti do integracije rešitev v obstoječe programske sisteme ambulant.
Foto: Osebni arhiv
Kaj se bo v praksi najbolj spremenilo? Kako izvedljivo je pravilo četrtega dne?
Pri obveznem pregledu do četrtega dne sem bolj previden. Če ta ukrep ne bo podprt z ustrezno digitalizacijo in organizacijskimi prilagoditvami, lahko pomeni dodatno obremenitev ambulant.
Večjo formalizacijo bolniškega staleža z bolj jasnimi postopki in enotnimi (tipskimi) navodili načeloma vidim kot korak naprej, saj zmanjšuje nejasnosti za paciente, delodajalce in zdravnike. Ključno je torej, kako bo ukrep implementiran – ne samo, kaj predpisuje.
Kako določate režim gibanja? Kolikšen del dela predstavlja bolniška?
Režim gibanja določamo individualno glede na zdravstveno stanje, naravo bolezni in delovno mesto pacienta.
Kot rečeno, bolniški stalež predstavlja približno petino dela družinskega zdravnika, pri čemer gre v veliki meri za administracijo. Vsak korak, ki to poenostavi, pomeni pomembno razbremenitev sistema. Poleg formalnih obravnav je veliko tudi “nevidnega” dela in časa, ki ga namenimo pojasnjevanju pravic in pravil pacientom, zlasti kadar bolniškega staleža ne odobrimo.
Ali so pravila dovolj jasna? Kako pogosto prihaja do nesporazumov?
Do zdaj so bila pravila pogosto neenotna in zato tudi vir nesporazumov. Nesporazumi sicer niso redki, a jih prej omenjeni konkretni ukrepi lahko bistveno zmanjšajo. Nejasna pravila ne povzročajo le nesporazumov, ampak lahko tudi slabijo zaupanje med zdravnikom in pacientom, ki je ključno za uspešno zdravljenje.
Kako pogosto se srečujete z zlorabami?
Zlorabe obstajajo, vendar niso prevladujoč problem. Večina bolnikov bolniško odsotnost koristi upravičeno. Odnos zdravnik – pacient namreč temelji na zaupanju. Večji problem kot zlorabe je trenutno ureditev sistema, ki zdravnika postavlja v vlogo hkrati terapevta in nadzornika, kar lahko vodi v konflikt interesov.
Pomembno pa je, da sistem omogoča preglednost, zmanjšuje možnosti za zlorabe, hkrati pa po nepotrebnem ne obremenjuje vseh pacientov in zdravnikov.
Kje vidite rešitve?
Rešitve morajo biti popolnoma integrirane v obstoječe informacijske sisteme ambulant, sicer bodo pomenile dodatno delo namesto razbremenitve.
Bolniški stalež mora postati bolj avtomatiziran proces, kjer zdravnik ostane predvsem v vlogi strokovne presoje, ne pa administrativnega izvajalca.
Vsak nov ukrep (tudi obvezni pregledi) mora biti uveden tako, da ne poslabša dostopnosti do zdravnika. Za nesmotrno rabo bolniškega staleža so znani zelo preizkušeni ukrepi iz učinkovitih zdravstvenih sistemov; kot je na primer bolniški stalež do treh dni brez obiska zdravnika, ampak tudi brez ali z zmanjšanim nadomestilom plače. Ne moremo pa biti zdravniki tisti, ki jih bomo predlagali ali vsiljevali. Naša vloga v sistemu je drugačna.
Politika in zavarovalnica bosta pač morali prevzeti odgovornost za premajhne kapacitete javnega zdravstva, ki se nesmiselno trošijo za birokratske storitve. Spodbujati moramo racionalno rabo omejenih zmogljivosti javnega zdravstva. Samo namig: za kakšen prihranek smo pripravljeni skorajda ure čakati na črpalkah pred napovedanimi podražitvami bencina za nekaj centov? Koliko zapuščenih nakupovalnih vozičkov z vstavljenim kovancem za 50 centov najdete po parkiriščih trgovskih centrov?
Dolgoročno pa bi bilo smiselno, da odločanje o delazmožnosti prevzamejo za to posebej usposobljeni strokovnjaki ali institucije (npr. specialisti medicine dela ali komisije na ZZZS), medtem ko osebni zdravnik ohrani predvsem terapevtsko vlogo.
Regionalne razlike v bolniški odsotnosti
ZZZS za Siol.net odgovarja, da so v nekaterih regijah stopnje bolniške odsotnosti nadpovprečne. Med njimi izpostavljajo Koroško in Prekmurje. Na stopnjo odsotnosti po njihovih besedah vplivajo različni dejavniki, med drugim zdravstveno stanje prebivalstva, struktura gospodarstva in stopnja zaposlenosti.
ZZZS navaja, da slovenska ureditev bolniškega staleža v določenih segmentih odstopa od ureditev v drugih evropskih državah.
Foto: Sedem d.o.o.
Bodo ambulante res bolj obremenjene?
Nekateri zdravniki osebne preglede že izvajajo pogosto, tudi neodvisno od bolniškega staleža, odgovarjajo na ZZZS. Osebni pregled je po navedbah zavoda pomemben za oceno zdravstvenega stanja pacienta.
Hkrati so predvidene izjeme, ko osebni pregled ni potreben, na primer v primeru okrevanja po operativnem posegu, zdravljenja s kemoterapijo ali preprečevanja širjenja nalezljivih bolezni.
Na ZZZS tako ocenjujejo, da spremembe ne bodo vplivale na dostopnost ambulant. Predlog pa med zdravniki sproža pomisleke. V Zdravniški zbornici Slovenije opozarjajo, da bi krajši roki in dodatni pregledi povečali obremenitve ambulant ter poslabšali dostopnost.
Razburjenje med pediatri in razprava o bolniških odsotnostih
V javnosti so pred časom že odmevale razprave o bolniških odsotnostih, potem ko so pediatri v enem od mariborskih zdravstvenih domov uvedli prakso, da staršem ne odobrijo bolniškega staleža za nego otroka brez osebnega pregleda otroka. Kot razlog so navedli primere, ko starši v petek zaprosijo za odsotnost, v ponedeljek pa poročajo, da je otrok že zdrav, pogosto brez pregleda pri zdravniku.
Strokovnjaki opozarjajo tudi na primere domnevnih zlorab bolniške odsotnosti, pri čemer naj bi se ta koristila ob koncih tedna, praznikih in dopustih. Ob dokazani zlorabi je možna tudi izredna odpoved delovnega razmerja.