Slovenija se je na letošnji lestvici svobode medijev mednarodne organizacije Novinarji brez meja med 180 državami uvrstila na 36. mesto. V primerjavi z lani je izgubila dobro točko, a zaradi napredovanja drugih držav tri mesta. Foto: Radio Koper
Poslabšanje uvrstitve Slovenije v skupini 180 držav za 1,2 točke, na skupno 72,9 točke od 100 ni veliko, vzrok za padec na lestvici pa je tudi napredovanje drugih držav, je pojasnil direktor urada mednarodne organizacije v Pragi Pavol Szalai, ki ugotavlja, da so zadnje spremembe na področju medijev, vključno s prenosom evropskega akta o svobodi medijev v slovensko zakonodajo, povečale sredstva za javno Radiotelevizijo Slovenija.
Oglas
Po drugi strani pa učinki zakona o preprečevanju t. i. strateških tožb (SLAPP) še niso vidni. Vsi ti ukrepi so sicer prispevali k temu, da je Slovenija lani na lestvici pridobila kar devet mest, je spomnil.
Organizacijo Novinarji brez meja skrbi, da ti ukrepi niso zadostni. Še zlasti je ta skrb po njihovih besedah utemeljena, ker nastaja nova desna vlada. Navedli so tudi, da obrekovanje ostaja kriminalizirano, kar za novinarje po njihovih navedbah pomeni tveganje. Določen napredek na področju medijev pa ostaja tudi v senci negativnih trendov, kot so denimo tožbe proti N1 in Oštro in politični napadi na novinarje, vključno s primerom novinarja Mladine.
Prvo mesto na lestvici svobode medijev je tako kot lani zasedla Norveška, sledita pa Nizozemska in Estonija. Na zadnjih treh mestih so Kitajska, Severna Koreja in Eritreja.
Naša severna soseda Avstrija je na 19. mestu, Italija je na 56. mestu, Madžarska pa na 74. Hrvaška je zasedla 53. mesto, Srbija pa 104. Enega večjih padcev so doživele ZDA, ki so zdrsnile po lestvici za sedem mest, s 57. na 64. mesto.
Veliko skrb predstavlja padec indeksa svobode medijev v ZDA
Društvu novinarjev Slovenije (DNS) so ob objavi lestvice svobode medijev opozorili, da so medijski zakonski okviri pri nas začrtani preohlapno. To se trenutno kaže v finančnem izčrpavanju javnega medija pa tudi v kadrovsko obubožanih uredništvih zasebnih medijev, kjer nekateri “dobesedno životarijo, spet drugi pa so zasuti z nesluteno količino dela”, je za poudaril predsednik DNS-ja Gašper Andrinek.
Posledica takšnih razmer se mu zdi predvsem pomanjkanje poglobljenih in preiskovalnih prispevkov in vse večja količina nepomembnih in senzacionalističnih “nenovic”. Po njegovem svarilu vse to vodi v padec zaupanja javnosti v novinarstvo, je zapisal v odzivu na danes objavljeno lestvico svobode medijev.
Ob tem je poudaril, da lahko novinarke in novinarji veliko naredijo za izboljšanje razmer, če se uprejo “trendom nebrzdane hitrosti in gonji po klikih, ogledih in zlagani viralnosti kratkih p(r)ozornosti družbenih omrežij”. Za to pa bi potrebovali prodorno moč urednic in urednikov ter ne nazadnje lastnic in lastnikov. Ti bi se morali začeti zavedati svoje velike odgovornosti, ki jo imajo z lastništvom novinarskega uredništva, je pozval.
V povezavi z uvrstitvijo tujih držav se je posebej ustavil pri ZDA, ki so svojo uvrstitev glede na lani poslabšale za sedem mest in se uvrstile na 64. mesto. “Veliko skrb predstavlja padec indeksa svobode medijev v ZDA, ker vemo, da zgledi na področju medijev v Evropo pogosto pridejo z zahodne strani Atlantika,” je poudaril.
Oglas