Moški z zastavo s podobami pokojnega voditelja islamske revolucije ajatole Ruhole Homeinija, pokojnega vrhovnega voditelja Irana, ajatole Alija Hameneja in iranskega novega vrhovnega voditelja Modžtabe Hameneja med sredinim shodom v Teheranu. Foto: Reuters
Novi ajatola, sin ajatole Alija Hameneja, ki je bil ubit v začetku ameriško-izraelske agresije na Iran, je dejal, da se odpira novo poglavje za Perzijski zaliv in Hormuško ožino,
Oglas
“Danes, dva meseca od največje vojaške mobilizacije in agresije svetovnih nasilnežev v regiji ter od sramotnega poraza ZDA v njihovih načrtih, se za Perzijski zaliv in Hormuško ožino odpira novo poglavje,” je ob praznovanju nacionalnega dne Perzijskega zaliva zapisal ajatola Hamenej, ki je bil ranjen v ameriško-izraelskih napadih na Iran in se v javnosti od imenovanja na čelo Islamske republike še ni pojavil.
Zagotovil je, da bo nov način upravljanja s Hormuško ožino prinesel mir, napredek in gospodarske koristi vsem državam v Perzijskem zalivu.
Zbodel je ameriške sile rekoč, da njihova vojaška oporišča v regiji niso sposobna zagotoviti lastne varnosti, “kaj šele, da bi lahko nudila kakršno koli upanje za zaščito svojih zaveznikov”.
Teheran je po ameriško-izraelskih napadih 28. februarja skoraj popolnoma onemogočil plovbo skozi strateško pomembno Hormuško ožino, ki je globalnega pomena za izvoz nafte in utekočinjenega zemeljskega plina iz Perzijskega zaliva.
Sorodna novica
Američani se zaradi vojne v Iranu spopadajo z vse višjimi cenami in z inflacijo
Protest v Washingtonu proti vojni v Iranu v začetku meseca. Foto: AP
ZDA načrtujejo dolgotrajno zaporo Irana
Ta ključni morski prehod ostaja zaprt, kar ovira petino svetovne oskrbe z nafto in plinom. ZDA so 13. aprila, nekaj dni po dogovoru z Iranom o začasni prekinitvi ognja, uvedle pomorsko zaporo iranskih pristanišč. Iran medtem še vedno zelo omejuje plovbo v Hormuški ožini, skozi katero sicer potuje petina svetovne oskrbe z nafto. To je povzročilo skokovito rast svetovnih cen energije in povečalo zaskrbljenost glede svetovne recesije.
Washington po poročanju ameriških medijev načrtuje dolgotrajno pomorsko zaporo Irana. Ameriški predsednik Donald Trump naj bi namreč sodelavcem naročil, da se pripravijo na večmesečno podaljšanje zapore, pri čemer je ocenil, da to prinaša manj tveganj kot nadaljnje vojaške operacije proti Teheranu ali umik iz vojne.
Trump naj bi v četrtek prejel poročilo o načrtih za serijo novih vojaških napadov na Iran v upanju, da bi državo prisilil v pogajanja o jedrskih vprašanjih, je v sredo pozno zvečer poročal portal Axios. To je povzročilo močno rast cen nafte, pri čemer je referenčni terminski kontrakt za surovo nafto brent na neki točki dosegel več kot 126 dolarjev za sodček, kar je najvišja raven od marca 2022, ko je Rusija napadla Ukrajino.
Teheran je v sredo opozoril na “vojaške ukrepe brez primere” proti nadaljnji ameriški zapori plovil, povezanih z Iranom, kar je skupaj z možnostjo nadaljnjih vojaških napadov ZDA nakazovalo, da bi se lahko pojavilo več motenj v oskrbi z nafto na Bližnjem vzhodu zaradi konflikta, ki je zahteval življenja tisočih.
Drugi ameriški načrt, ki naj bi ga predstavili Trumpu, vključuje prevzem dela Hormuške ožine, da bi jo s tem znova odprli za trgovsko plovbo, je še poročal Axios, pri čemer je navedel, da bi taka operacija lahko vključevala kopenske sile.
Skozi Hormuško ožino potuje petina svetovne oskrbe z nafto. Foto: Reuters
Mednarodna koalicija
Glede na diplomatsko sporočilo, ki ga je razposlalo ameriško zunanje ministrstvo, pa ZDA predvidevajo tudi scenarij, v katerem se sovražnosti končajo, poroča Reuters. ZDA namreč vabijo partnerske države, naj se pridružijo novi koaliciji z imenom Maritime Freedom Construct (MFC), s katero bi ladjam omogočili plovbo skozi ožino.
“MFC predstavlja ključni prvi korak pri vzpostavitvi pomorske varnosti za Bližnji vzhod po koncu konflikta,” je navedeno v sporočilu, ki naj bi bil partnerskim državam ustno posredovan do 1. maja.
Francija, Velika Britanija in še nekatere druge države so se pogovarjale o sodelovanju v koaliciji, vendar so pri odprtju ožine pripravljene pomagati šele, ko se bo konflikt končal.
Do zdaj se je pripravljena po morski koaliciji pridružiti le Litva. Litovski predsednik Gitanas Nauseda je dejal, da podpira pridružitev Litve ameriški misiji za svobodo plovbe v Hormuški ožini, in dodal, da bo predlog predstavil obrambnemu svetu. Predlog bo moral potrditi še parlament.
Iran: Ameriška zapora obsojena na propad
Iranski predsednik Masud Pezeškijan je dejal, da bo ameriška zapora iranskih pristanišč še okrepila nestabilnost v Perzijskem zalivu, a zatrdil, da je obsojena na propad. V Teheranu zagotavljajo, da se bo Iran ob nadaljevanju zapore odzval.
“Vsak poskus uvedbe pomorske zapore ali omejitev je v nasprotju z mednarodnim pravom (…) in je obsojen na propad,” je v izjavi dejal Pezeškijan. Dodal je, da takšni ukrepi “ne le, da ne bodo okrepili regionalne varnosti, temveč so dejansko vir napetosti in motenj trajne stabilnosti v Perzijskem zalivu”.
Pezeškijan, ki je govoril ob državnem dnevu Perzijskega zaliva, je še poudaril, da je Hormuška ožina simbol suverenosti države in da ima za Iran ključni strateški ter nacionalni pomen.
“Iran ne bo trpel ameriške zapore”
Vojaški svetovalec iranskega vrhovnega voditelja Modžtabe Hameneja je v sredo opozoril, da Iran ne bo trpel ameriške pomorske zapore. Če se bo ta nadaljevala, se bo Iran odzval, je za državno televizijo zatrdil nekdanji vrhovni poveljnik Iranske revolucionarne garde Mohsen Rezaej.
Predsednik iranskega parlamenta Mohamad Bager Galibaf pa je v sredo dejal, da je cilj ameriške pomorske zapore ustvariti razkol v Iranu. Trumpa je obtožil, da želi z gospodarskim pritiskom in notranjimi razdori Iran prisiliti k podreditvi. Ob tem je pozval k ohranitvi enotnosti.
Oglas