Lars von Trier na 71. filmskem festivalu v Cannesu leta 2018. Foto: EPA
Lars von Trier (1956, Lundtofte) je že s svojim celovečernim prvencem Element zločina leta 1984 takoj pritegnil mednarodno pozornost. Sicer diplomant danske filmske akademije vse od takrat sodeluje z igralci in igralkami svetovnega kova, kot so Willem Dafoe, Uma Thurman, Stellan Skarsgaard, Nicole Kidman ali Kirsten Dunst.
Oglas
Sorodna novica
Črno ogledalo zahoda v filmih Larsa von Trierja
Eno od vodilnih režiserskih imen naše dobe
Celovečernemu prvencu so med drugim sledili še filmi Medea (1988), Evropa (1991), Lom valov (1996), Idioti (1998), Plesalka v temi (2000), prva dela še ne dokončane ‘ameriške trilogije’ Dogville (2003) in Manderlay (2005), Antikrist (2009), Melanholija (2011) in Hiša, ki jo je zgradil Jack (2018). Eden vodilnih režiserjev naše dobe je osvojil več uglednih nagrad, med drugim cezarja in zlato palmo.
Von Trierjev prispevek k svetu filma sega tudi onkraj samih filmov, ki jih je ustvaril. Med drugim je sodeloval pri nastanku znamenitega manifesta Dogma 95 in ustanovil produkcijsko hišo Zentropa, ki danes velja za eno najplodnejših, znanih in priznanih produkcijskih hiš v Skandinaviji in Evropi.
Leta 1996 je na prošnjo galerije Gammel Strand v Københavnu ustvaril izjemno nenavaden razstavni projekt Psychomobile #1: The World Clock, ki je na izviren način prepletel film, gledališče in vizualno umetnost.
Kuriranje razstave na danskem otoku Zelandija
Ob 70. jubileju prav tako kurira svojevrstno razstavo v Muzeju J. F. Willumsensa v Frederikssundu na danskem otoku Zelandija, ki je tudi prva posebna letošnja razstava v tem muzeju. Razstava bo v Willumsensovem muzeju na ogled od 6. junija do 20. septembra, nato pa še od 10. oktobra do 24. januarja 2027 v galeriji The Thiel v Stockholmu.
Sorodna novica
Lars von Trier živi v negovalnem domu, After bo “film o smrti in posmrtnem življenju”
Von Trier je za razstavo izbral stvaritve vizualnih umetnikov, ki mu največ pomenijo in so že od njegove mladosti oblikovala zbirko podob, iz katere črpa navdih za svoje filmsko ustvarjanje.
Med njimi so dela Edvarda Muncha, Vilhelma Hammershoeija, Augusta Strindberga, Pera Kirkebyja, Ejnarja Nielsena, Rudolpha Tegnerja, Gustava Vigelanda, Paula Gauguina, J. F. Willumsena in Carla Fredrika Hilla.
Razstavo je označil za kolaž podob, ki skupaj predstavljajo njegovo mladostno in naivno ljubezen predvsem do nordijskih umetnikov in njihovih naslednikov. “Nekakšna prepletena tapiserija podob, ki jo je mogoče gledati tako kot celoto kot tudi v podrobnostih, tako da sledimo eni ali več nitim, da bi v idealnem primeru dojeli njeno zgodbo, to je zgodbo kuratorja ali Trierja in vpliv tapiserije nanjo,” je še dejal.
Lani februarja je bilo naznanjeno, da so von Trierja, ki ima diagnozo parkinsonove bolezni, premestili v negovalni dom. “Lars je trenutno v negovalnem domu, ki mu lahko nudi nego in zdravljenje, ki ju zahteva njegova bolezen,” je v objavi na spletu sporočila Louise Vesth, producentka hiše Zentropa. “To je dopolnitev njegovi zasebni nastanitvi. Glede na okoliščine gre Larsu dobro,” je dodala in izrazila obžalovanje, da mora zaradi ugibanj v danskih medijih “deliti tako zelo osebne informacije”.
Cikel filmov Larsa von Trierja
Oglas