Rožnik Foto: BoBo/Marko Vavpotič
Na ljubljanskem Rožniku je potekalo tradicionalno dogajanje na predvečer prvega maja. Tudi letos se je zbralo veliko ljudi, k čemur je pripomoglo tudi ugodno vreme, je za TV Slovenija poročal novinar Nejc Furlan. Slavnostni govorniki na Rožniku so bili predstavniki ZSSS-ja, Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije in Pergam.
Oglas
Govor sindikalnih vodij. Foto: BoBo/Marko Vavpotič
“Leta 1886 so delavke in delavci v okviru sindikalnih gibanj na ulicah Chicaga s krvjo tlakovali pot do osnovnih delavskih pravic in izborili osemurni delovnik, zato vsako leto ob tem času praznujemo mednarodni praznik dela. Danes, okroglih 140 let pozneje, vpijejo nekateri v parlamentu, da sindikatov ne potrebujemo, hkrati pa hočejo poseči v delavske pravice,” je dejala generalna sekretarka Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS) Martina Vuk. Po njenih besedah delavcem nobena pravica ni bila podarjena. “Vse smo si skupaj izborili in vse bomo, kot kaže, morali braniti,” je poudarila.
Edino pravo merilo uspešnosti države mora biti po njenih besedah življenjski standard njenih ljudi, ne pa statistični podatki, ki koristijo kapitalu. “Zato ostro nasprotujemo združitvi področja dela in gospodarstva pod isto ministrstvo. Takšna ureditev dodatno slabi položaj delavk in delavcev, ki smo že tako šibkejša stran,” je poudarila.
Tudi predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek je opozoril na “simbolično razkosavanje ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti”.
“Ni naključje, da med imeni ministrstev ni več enakih možnosti in ni naključje, da področje dela prehaja pod ministrstvo za gospodarstvo,” je dejal. Solidarnost in varnost bosta po njegovih besedah podrejeni fleksibilnosti in konkurenčnosti, blaginja pa bo podrejena stroškovni učinkovitosti.
Zbrane na Rožniku je tokrat zabavala zasedba Šank Rock. Foto: BoBo/Marko Vavpotič
Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andrej Zorko je dodal, da ne gre le za tehnično spremembo. “To je izredno nevarna odločitev, ki lahko pomeni, da bodo pravice delavk in delavcev postale orodje za doseganje interesov kapitala, orodje, ki bo lahko in bo pripeljalo do tega, da bodo vrednote socialne države prizadete, orodje, ki bo ukinilo plačan odmor med delom, povračilo potnih stroškov in še kaj,” je posvaril Zorko. “Jasno sporočamo, da smo proti temu zakonu in še enkrat pozivamo bodočega mandatarja, da še enkrat premisli,” je dejal Zorko.
Po besedah Vukove sindikati odločno nasprotujejo tudi predlogu zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. “To ni zakon za razvoj, temveč zakon za bogate in tiste, ki delujejo po načelu ‘znajdi se’, medtem ko nam pod krinko razvoja ponujajo menedžerski pokrov – oni temu rečejo razvojna kapica – ki bi zvišal neto plače le tistim z več kot 7500 evrov bruto prejemkov,” je poudarila.
Počivavšek je dodal, da predlagatelji obljubljajo vitko državo, ki jo slikajo kot postavno mladenko, v resnici pa je zlobna mačeha, skrbi samo za svoje ljubljence, za druge, za družbo pas ji je vseeno. “Vseeno ji je za socialno državo, za javne storitve, vseeno ji je za delavke in delavce, ne želi si enakih možnosti za vse, vsakega pa pušča samega, prepuščenega njegovi lastni iznajdljivosti in sposobnosti,” je dejal Počivavšek.
Počivavšek je za TV Slovenija dodatno povedal, da predlagani interventni zakon posega v temelje sistema socialne varnosti, v usklajeno pokojninsko reformo, koplje veliko luknjo v proračun, koristi pa zelo ozkemu krogu ljudi, medtem ko navadne delavke in delavci ne bodo imeli od tega zakona praktično nič. Izrazil je pričakovanje, da bo tudi okoli tega zakona potekal socialni dialog in da bodo končne rešitve usklajene med socialnimi partnerji.
“Če je razvoj to, da se spodbuja samostojno podjetništvo, da se ustvarja lažno samozaposlene, prekarne zaposlitve, potem je to razvoj, ki mu sindikati rečemo ne, nočemo ga,” je dodal Zorko.
Vsi trije so pozvali k enotnosti delavcev. “Zgodovina nas uči, da izgubimo, če smo razdvojeni. Če smo skupaj, zmagujemo,” je poudaril predsednik ZSSS-ja.
“Stopimo skupaj, ko združimo moči, lahko premikamo meje, odločevalcem pa sporočamo jasno in glasno, da ne bomo nemi opazovalci kratenja naših pravic. Solidarnost je naša moč, pravična in socialna Slovenija pa naš cilj,” je sklenila Martina Vuk.
Sindikati: Branili in razvijali bomo socialno državo
“Sindikati si želimo pravega socialnega dialoga, ki ne bo zgolj forma, ampak tudi vsebinsko pomemben. Takoj ko pa se bo posegalo v pravice delavcev, rušilo socialno državo, odmikalo od sistemov socialnih zavarovanj, takrat bomo povzdignili glas. Takrat se bomo zbrali in na to odreagirali,” je Martina Vuk še pred tem povedala za TV Slovenija.
Sorodna novica
Uprava za zaščito in reševanje opozarja na previdnost pri kurjenju kresov
Mesec: Obstaja svet, kjer delavske pravice niso spoštovane
Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki opravlja tekoče posle, Luka Mesec, je v poslanici pred 1. majem zapisal, da ostaja praznik dela pomemben simbol skupnih prizadevanj za dostojno delo in pravično družbo ter priložnost za razmislek o izzivih sedanjosti in prihodnosti.
Ta praznik ni le spomin na težek boj za delavske pravice, solidarnost in socialno varnost, ampak tudi vsakokratni opomin, da lahko obstaja svet, v katerem delavske pravice niso spoštovane ter solidarnost in socialna varnost nista del družbene ureditve, je zapisal Mesec.
Zato je po njegovih navedbah naloga vseh, da se vsak dan opomnimo, da te vrednote in pravice niso samoumevne in da jih je treba ob nenehnih pritiskih kapitala negovati, utrjevati in nadgrajevati. “Svet se namreč spreminja in temu primerno smo žal priča tudi novim načinom in poskusom kratenja pravic in spreminjanja vrednot,” je opozoril.
Varovanje dostojnega dela, socialne varnosti in pravičnih pogojev za vse, so po Meščevem prepričanju odgovornost države. Pri tem je naštel ukrepe, ki da jih je koalicija v preteklem mandatu sprejela za negovanje, utrjevanje in nadgradnjo delavskih pravic.
Nanizal je dvig minimalne plače na 1000 evrov neto, uveljavitev pravice do odklopa, učinkovitejšo pravno varnost predstavnikov zaposlenih ter izboljšanje pogojev za lažje usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja.
Kres v Krškem. Foto: BoBo/Marko Vavpotič
Omenil je tudi dvig nadomestila za brezposelnost, dodatno regulacijo agencijskega dela in nove smernice za delo v času povišanih temperatur na prostem. S sprejeto pokojninsko reformo pa je koalicijska večina v pokojninski sistem po njegovi oceni vnesla solidarnostne elemente, s katerimi je država za delavce poskrbela tudi po upokojitvi.
Mesec je še napovedal, da se bo tudi po odhodu z ministrske funkcije boril za delavske pravice in za to, da te nikoli ne bodo nazadovale.
Prvomajska budnica v živo na TV SLO 1 ob 6.40
TV Slovenija bo v živo prenašala tri prvomajske budnice.
V posebni oddaji bodo pokukali v tri slovenske kraje in se prepričali, kako prebivalce v praznično jutro prebujajo pihalni orkestri v Murski Soboti, Ljubljani in Izoli.
O pomenu prvomajskih budnic in vlogi pihalnih orkestrov v Sloveniji bo spregovoril predstavnik Zveze slovenskih godb, predstavnica Sindikata Mladi plus pa bo orisala izzive urejanja delovnih pogojev, ki smo jim priča v današnjem času.
Oddajo pripravlja Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj, voditeljica v studiu bo Tanja Postružnik Koren.
Na cestah pričakovati gnečo
Zaradi prvomajskih praznikov je na cestah v petek in konec tedna pričakovati povečano gostoto prometa in zastoje. Zaradi praznika dela bo na avtocesti v petek in soboto veljala omejitev prometa tovornih vozil.
Promet bo zaradi obiska turističnih in izletniških točk konec tedna dodatno povečan v primeru lepe vremenske napovedi. Prometno najbolj obremenjen dan bo zaradi konca počitnic nedelja, 3. maj, predvsem iz hrvaške smeri proti Avstriji in Italiji.
Zaradi praznika dela bo na avtocesti v petek in soboto veljala omejitev prometa tovornih vozil in skupin vozil, katerih največja dovoljena masa presega 7,5 tone, in sicer od 8. do 22. ure. Enako bo veljalo v nedeljo.
Spomin na zatrtje delavskih protestov v Chicagu
Na praznik dela se delavci po vsem svetu spominjajo zatrtja delavskih protestov v Chicagu 1. maja 1886. Tamkajšnji delavci so zahtevali osemurni delovnik, v spopadu s policijo je bilo ubitih šest protestnikov.
Za mednarodni praznik ga je razglasila Druga internacionala leta 1889 na zasedanju ob stoti obletnici francoske revolucije. Na Slovenskem so ga začeli praznovati na začetku 20. stoletja, kot državni praznik je bil uzakonjen leta 1948.
Oglas