Američane je vojna v Iranu močno udarila po žepu. Foto: AP
Kazalnik inflacije, ki ga spremlja ameriška centralna banka (Fed), se je marca v primerjavi s februarjem zvišal za 0,7 odstotka, kar je občutno več kot prejšnji mesec, je sporočilo ameriško ministrstvo za trgovino.
Oglas
V primerjavi z lanskim letom so se cene zvišale za 3,5 odstotka, kar je največji porast v skoraj treh letih. Brez zelo nestanovitnih kategorij hrane in energije je jedrna inflacija marca v primerjavi s februarjem narasla za 0,3 odstotka, na letni ravni pa je bila za 3,2 odstotka višja. Letna številka je višja od februarske vrednosti 3 odstotkov.
Ameriški BDP v prvem četrtletju z dvoodstotno rastjo
Bruto domači proizvod (BDP) ZDA se je v prvem četrtletju po danes objavljeni prvi oceni na letno prilagojeni ravni okrepil za dva odstotka. Rast je bila tako nekoliko nižja od pričakovanj, a bistveno višja od 0,5-odstotne rasti v zadnjem lanskem četrtletju.
K rasti BDP-ja v prvih treh mesecih leta so prispevali naložbe, izvoz, poraba gospodinjstev in javna poraba, izhaja iz objave ameriškega ministrstva za trgovino.
Skok cen bencina je inflacijo še dodatno oddaljil od ciljne ravni Feda pri 2 odstotkih, poroča AP.
Odhajajoči predsednik Feda Jerome Powell je na novinarski konferenci v sredo nakazal, da bo centralna banka verjetno še nekaj mesecev vzdrževala status quo, medtem ko bo ocenjevala vpliv vojne z Iranom.
Fed je svojo ključno kratkoročno obrestno mero ohranil nespremenjeno, potem ko jo je lani trikrat znižal. Centralna banka običajno obdrži višje obrestne mere – ali jih celo zviša – da bi se spopadla z višjo inflacijo.
Cene bencina so marca v primerjavi s prejšnjim mesecem narasle za skoraj 21 odstotkov, medtem ko so se cene živil dejansko nekoliko znižale za 0,1 odstotka. Stroški oblačil so se samo marca zvišali za 1 odstotek.
Povprečna cena galone bencina po vsej državi je v četrtek narasla na 4,22 dolarja za galono, v primerjavi z 2,98 dolarja pred začetkom vojne. Cene ameriške nafte so se v četrtek zjutraj nekoliko umirile, a so še vedno presegle 105 dolarjev za sod, v primerjavi s približno 67 dolarji pred vojno.
Cena nafte brent se je od začetka leta več kot podvojila, cena nafte WTI pa se je zvišala za okoli 90 odstotkov. Foto: Reuters
Cene nafte občutno navzgor
Cene nafte so se tudi v današnjem azijskem trgovanju občutno zvišale, cena za 159-litrski sodček nafte brent je presegla 120 dolarjev. Podražitev je sledila novici, da naj bi se ZDA pripravljale na večmesečno podaljšanje zapore Irana.
Za 159-litrski sod teksaške nafte, ki bo dobavljena junija, je bilo treba okoli 8.30 po srednjeevropskem času odšteti 110,14 dolarja, kar je 3,05 odstotka več kot v sredo. V Londonu so se junijske terminske pogodbe za severnomorsko nafto brent doslej podražile za 5,55 odstotka, na 124,58 dolarja za sod.
Obe referenčni ceni naraščata že četrti mesec, s tem pa tudi strahovi, da bi vojna z Iranom v prihodnjih mesecih lahko zadušila svetovno ponudbo nafte, s čimer bi se povečala inflacija in tveganje za svetovno gospodarsko recesijo.
Letalski prevozniki zaradi podražitev goriva odpovedujejo polete in dražijo letalske vozovnice. Foto: Reuters
Na nedavnih sestankih s sodelavci je ameriški predsednik Donald Trump sklenil še naprej izvajati pritiske na iransko gospodarstvo in izvoz nafte z zaporo ladijskega prometa v iranska pristanišča in nasprotno. Po poročanju AFP-ja je sodelavcem ob tem naročil, naj se pripravijo na večmesečno podaljšanje zapore Irana.
Trump naj bi namreč presodil, da podaljšanje zapore prinaša manj tveganj kot nadaljnje vojaške operacije proti Islamski republiki ali umik iz vojne.
Kot znak, da se bodo spor in z njim povezane motnje v oskrbi še nadaljevali, se je Trump v sredo pogovarjal z naftnimi družbami o tem, kako ublažiti posledice morebitne večmesečne zapore, je povedal predstavnik Bele hiše.
Skupina OPEC+, ki jo sestavljajo članice Organizacije držav izvoznic nafte in njihove zaveznice, se bo verjetno v nedeljo dogovorila o majhnem povečanju kvot za proizvodnjo nafte za približno 188.000 sodčkov na dan, so v sredo za tiskovno agencijo Reuters povedali viri.
Srečanje bo potekalo tik po izstopu Združenih arabskih emiratov iz OPEC-a, ki začne veljati 1. maja, in naj bi po pričakovanjih močno oslabil sposobnost proizvajalcev nafte za nadzor cen. Analitiki menijo, da izstop Emiratov letos verjetno ne bo vplivalo na temeljne tržne razmere, zlasti zaradi zaprtja Hormuške ožine in drugih motenj v proizvodnji zaradi vojne.
Analitiki zdaj menijo, poroča Reuters, da je zmanjšanje povpraševanja po nafti najverjetnejši način za ublažitev trenutnega pomanjkanja ponudbe.
Oglas