Grožnja ameriškega predsednika Donalda Trumpa o umiku ameriških vojakov iz Nemčije v resnici ni tako enostavna: takšna poteza bi namreč trajala več let, stala milijarde dolarjev in bi lahko oslabila tudi ameriško vojaško kampanjo proti Iranu.
Kot piše Politico, bi vsak ameriški umik pomenil vlaganje milijard dolarjev v večleten proces. Poleg tega imajo nemške baze ključno vlogo pri globalni projekciji ameriške moči. Brez njih bi se ameriške sile soočile s težavami pri vodenju vojne proti Iranu.
“Takšen umik bi zahteval dolgoročno načrtovanje in bi pomenil velike stroške,” je dejala nemška liberalna poslanka Marie-Agnes Strack-Zimmermann, predsednica odbora za obrambo v Evropskem parlamentu. “Združene države se zanašajo na to lokacijo, zlasti glede operacij na Bližnjem vzhodu,” je še dodala.
Spor med Trumpom in Nemčijo
Trump se je ostro odzval, potem ko ga je kancler Friedrich Merz zbodel zaradi vojne proti Iranu. “Združene države preučujejo in analizirajo morebitno zmanjšanje števila vojakov v Nemčiji, odločitev pa bo sprejeta kmalu,” je Trump zapisal v četrtek ponoči in kasneje dodal: “Nemški kancler bi moral več časa nameniti končanju vojne z Rusijo/Ukrajino … in popravljanju svoje razpadle države.”
Merz se je izognil neposrednemu odzivu in poudaril: “Naš kompas ostaja jasno usmerjen v močan Nato in zanesljivo čezatlantsko partnerstvo.”
Trump se je ostro odzval na Nemčijo, potem ko ga je kancler Friedrich Merz zbodel zaradi vojne proti Iranu.
Foto: Reuters
Pritisk na evropske zaveznike
Kot še poroča Politico, spor razkriva Trumpovo dolgotrajno nezadovoljstvo z evropskimi partnerji, ki se več kot dva meseca po začetku ameriških zračnih napadov večinoma izogibajo konfliktu z Iranom.
Predsednik je z grožnjami ciljal tudi na druge države, med njimi Združeno kraljestvo in Španijo, vendar to do zdaj ni povzročilo sprememb v njihovih vojaških odnosih.
ZDA že dlje časa razmišljajo o zmanjšanju svoje prisotnosti v Evropi in večji usmeritvi v azijsko-pacifiško regijo, hkrati pa Evropo pozivajo, naj prevzame več odgovornosti za lastno obrambo.
ZDA bi tudi v Italiji in Španiji lahko zmanjšale število vojakov
Trump je v četrtek v Ovalni pisarni dejal, da bodo ZDA “verjetno” tudi v Italiji in Španiji zmanjšale število ameriških vojakov, poročajo ameriški mediji in tuje tiskovne agencije.
V odgovoru na novinarsko vprašanje je Trump dejal, da Italija ZDA “ni bila v pomoč”, Španiji pa je očital, da je “popolnoma grozna”. Omenjeni državi ameriškim vojaškim letalom, ki so sodelovala v vojni z Iranom, nista dovolili uporabe svojih vojaških oporišč.
Varnostna tveganja za Evropo
Po navedbah Politica bi lahko nenaden umik oslabil evropsko obrambo pred Rusijo. “To bi oslabilo odvračalno držo Nata, saj bi Vladimirju Putinu sporočilo, da Američanom vsak dan manj pomeni, Evropa pa je vse bolj izpostavljena,” je opozorila varnostna strokovnjakinja Gerlinde Niehus.
Kljub ostri retoriki pa odstranitev vojakov ne bi bila enostavna. V Nemčiji je nameščenih približno 36 tisoč ameriških vojakov, kar predstavlja približno polovico vseh ameriških sil v Evropi.
V svojem prvem mandatu je Trump sicer že odredil umik 12 tisoč vojakov, a ga ni uspel dokončati pred nastopom predsednika Joa Bidna. Teoretično večjih ovir za nov poskus ni, meni Jennifer Kavanagh iz organizacije Defense Priorities, saj ima ameriški kongres omejen vpliv na vojaške odločitve.
Leta in milijarde
Edina konkretna omejitev je zakon iz leta 2025, ki preprečuje, da bi število ameriških vojakov v Evropi padlo pod 76 tisoč. To pomeni, da bi ZDA lahko umaknile največ okoli 9 tisoč vojakov.
Tudi takšen korak bi trajal “najmanj štiri leta” in bi lahko stal “stotine milijard” dolarjev, opozarja upokojeni general Mark Hertling. Pri tem je treba upoštevati še selitve družin, odpuščanje lokalnih delavcev in zapiranje infrastrukture.
Kot poudarja Politico, bi bil hiter umik tudi izjemno škodljiv za ameriško vojaško kampanjo v Iranu. Baze, kot je Ramstein, imajo ključno vlogo pri usklajevanju napadov z droni ter premeščanju osebja in opreme na Bližnji vzhod.
Nemčija za zdaj mirna
Kljub vsemu Nemčija za zdaj ne kaže zaskrbljenosti. Berlin je po besedah zunanjega ministra Johanna Wadephula pripravljen na morebiten scenarij in o tem razpravlja znotraj Nata.
“Kljub nekaterim impulzivnim izjavam predsednika še vedno ohranjam osnovno zaupanje v čezatlantske odnose,” pa je dejal poslanec Christoph Schmid in dodal, da je ameriško administracijo treba presojati po dejanjih, ne besedah.