Evropski parlament. Foto: MMC RTV SLO/Petra Jerič
Mlade je 24. aprila na začetku omenjenega tedna v parlamentu zanimalo predvsem, ali so slišani in upoštevani. Velikokrat se namreč počutijo preslišane zaradi svoje mladosti, neizkušenosti in sanjavosti. “Dolgo časa sem mislil, da se moram pretvarjati, da sem nekdo drug, da bi me obravnavali resno. Da bi skril svojo starost z lepimi oblekami, neizkušenost z zahtevnimi besedami, idealistični pogled za mrkim obrazom. Nato pa sem ugotovil, da je ravno to moč mladih. Da smo res mladi in da lahko ozaveščamo o temah, ki so nam pomembne. Da smo res neizkušeni in da lahko imamo dobre ideje. In da smo idealistični in si lahko upamo sanjati tudi nemogoče,” je bil v Bruslju jasen Lars Westra, mladinski delegat EU-ja pri Združenih narodih.
Oglas
Ravno to, da mladi radi razmišljajo, kako lahko nekaj spremenijo, je razlog, da morajo biti za mizami z odločevalci, je v pogovoru poudaril Westra. A več kot polovica mladih udeležencev tedna za sedeži evroposlancev se pri glasovanju ni strinjala, da je njihov glas upoštevan pri sprejemanju pomembnih odločitev. Yuliya Ralko, beloruska strokovnjakinja za zagovorništvo in novinarka je ob tem v parlamentu povedala, da se mladih v resnici ne spodbuja, da bi bili politično angažirani, v prostorih politikov pa so le občasna priložnost, ne pa norma.
Mladim v dvorani je Ralko zato svetovala: “Vaša dejanja ne potrebujejo dovoljenja, da bi bila končno pomembna. Ne čakajte, da vas sistem povabi na pogovor. Poiščite svoje prostore ali jih ustvarite in začnite komunicirati svoje ideje.”
Evropski teden mladih spodbuja angažiranost
Evropski teden mladih sicer Evropska komisija in Evropski parlament vsaki dve leti od leta 2003 pripravljata, da bi poudarila priložnosti, dosežke in aktivnosti mladih ter jih opolnomočila za aktivno državljanstvo. To sta v svojih videonagovorih poudarili tudi predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola in predsednica Evropske komisije Ursula von den Leyen.
“Ta teden se boste pogovarjali o življenjskih stroških, dostopnih stanovanjih in kvalitetnih delovnih mestih. To so trije izzivi, zaradi katerih so mladi po vsej Evropi najbolj zaskrbljeni. Prav vaša angažiranost nam pomaga, da te izzive umestimo na vrh evropske agende,” je povedala predsednica Metsola. Dejala je še, da je bila tudi sama kot študentka politično zelo aktivna, ko se je Malta vključevala v EU, zato ve, da lahko mladi pomembno prispevajo k razreševanju zapletenih vprašanj.
Ursula von den Leyen pa je dejala, da morajo biti mladi v ospredju Evrope, da bi bila ta uspešna. Poudarila je, da je Evropska komisija med drugim junija lani predlagala 50-odstotno povečanje sredstev za programe Erasmus + v naslednjem proračunskem obdobju, ki sicer ni še potrjen. Ti programi so večinoma za mlade.
Ali so udeleženci verjeli besedam predsednic?
Za Jorrena iz Belgije je Evropska unija dober primer, kako bi se z mladimi in njihovi mnenji moralo ravnati, a še vedno ni slišana vsa mladina. “Še vedno nam manjkajo glasovi številnih mladih s podeželja, ljudi, ki nimajo ustrezne izobrazbe, ki nimajo dovolj sredstev. Še vedno je prostor za izboljšave, vedno je …” je bil jasen Jorren.
Njegov prijatelj Viktor je bil ostrejši: gre le za lepe besede, poslušanja pa v resnici ni. “Morda o nekaterih vprašanjih obstaja nekaj dialoga, ampak ne upoštevamo celotne slike. Če želimo imeti pravi pogovor, potem bi morali mladim, ki v EU-ju zelo različno živijo, dovoliti, da pojasnijo svoje stališče ne le o določenih izbranih temah,” je dejal.
Španka Alani je bila bolj pozitivna: “Mislim, da moramo biti precej optimistični oziroma vsaj jaz poskušam biti precej optimistična. Seveda ne smemo biti naivni, ampak veseli v smislu, da delajo ta korak naprej, upajmo, da ne zaradi svoje promocije, ampak zaradi realnosti. Moramo zaupati in verjeti, a ostati kritični, ker to moraš biti, ne glede na to, kako zelo se z nečim strinjaš.”
Solidarnost in pravičnost se začneta v manjših skupnostih
V ospredju letošnjega tedna mladih sta solidarnost in pravičnost. Za mlade sta to čedalje bolj pomembni vrednosti, s katerima se danes poistovetijo. “Gre za dejanje prepoznavanja krivic, opozarjanja nanje in poskusa, da z omejenimi sredstvi, ki jih imamo, poskušamo to spremeniti. Gre za pristop od spodaj navzgor. To je nekaj, kar mora izhajati iz vseh nas kot kolektiva,” je solidarnost in pravičnost opisal Jorren.
Alani je vrednoti povezala z manjšimi skupnostmi: “Mislim, da pogosto želimo reševati probleme sveta, ne da bi se zavedali, da še vedno obstajajo problemi v nas samih, v naših družinah, skupnostih, kar je nekaj, kar je večina ljudi tukaj v Evropi izgubila. In zakaj se toliko ljudi radikalizira? Ker nimajo skupnosti, na katero bi se lahko zanesli, zato gredo k tisti, ki jih zna najbolje nagovoriti.”
O solidarnosti in pravičnosti pa tudi digitalni varnosti, stanovanjih, krožnem gospodarstvu, podnebnih spremembah, evropskem pravu in vojnah po svetu se je v bruseljskem parlamentu na različnih aktivnostih razpravljajo ves dan. Mladi so lahko spoznavali svoje pravice in dolžnosti, ki jih imajo kot državljani EU-ja, se povezovali med seboj, delili dobre prakse iz svojih držav, oddali predloge za izboljšanje kvalitete življenja v Evropi, sodelovali v nagradnih igrah in dobili svojo karikaturo.
V Bruslju tudi več deset Slovencev
Zavod za razvoj mobilnosti mladih Movit, ki deluje tudi kot nacionalna agencija za programa Erasmus+ Mladina in Evropska solidarnostna enota, je v Bruselj med drugim povabila Lano Fornazarič in Lana Batiča ter Nejca Pernuša. Prva sta dejavna v Društvu Unija, Nejc pa je del Centra za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Kamnik. Srečali smo tudi, denimo, predstavnike Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija in Mladinskega centra BIT Črnomelj.
Bruseljski parlament je slovenska mladina obiskala, da bi pokazala, da se je za svojo prihodnost v nasprotju s predsodki o mladih pripravljena boriti.
“Meniva, da je eden izmed večjih in neresničnih predsodkov o mladih, da so leni in da jim ni pomembno, kaj se bo v prihodnosti zgodilo. Stanovanjska kriza in upad naravnega prirasta se povezuje z lenobo in neresnostjo mladih, kar pa se prevečkrat spregleda, je objektiven pogled na to, v kakšnih razmerah trenutno živimo,” sta povedala Lana in Lan.
Tudi Nejc je poudaril, da je lenoba le še en predsodek o mladih: “Da nočejo delati, da so nezreli, neodgovorni, preveč odvisni od telefonov. In da so nezainteresirani za politiko in družbo.”
K temu sta Lana in Lan dodala, da sicer v politiko in aktivno državljanstvo nikogar ne silita: “Vedno pa takim mladim poskušava pokazati, kako pomemben je pravzaprav njihov glas. Mnogokrat mladi namreč mislijo, da njihov glas ne spremeni rezultata volitev in iz tega tudi izhaja tudi, da je politika nepomembna. To je morda v nepovezani družbi res, ampak mlada oseba, ki se politično udejstvuje, aktivira tudi mlade okrog sebe in ima veliko večji vpliv, kot se na prvi pogled zdi.”
Da so mladi kljub vsem izzivom in političnim prepričanjem aktivni državljani, dokazuje tudi skoraj sto dogodkov v Sloveniji, ki jih bodo v okviru Evropskega tedna mladih organizirali do začetka maja. Tako se ni napolnila le tista dvorana v Bruslju, ampak tudi tiste manjše v slovenskih krajih – če se mladih namreč ne vabi redno k velikim mizam, se zbirajo okoli manjših v svojih prostorih.
Oglas