Meteorološki servis Severe Weather Europe v danes objavljeni sezonski napovedi opozarja, da se nad Pacifikom hitro krepi podnebni pojav El Nino, ki bi lahko že poleti vplival tudi na vreme v Evropi. Za večji del stare celine, tudi območje Slovenije, modeli nakazujejo nadpovprečno toplo poletje. Pri padavinah je napoved bolj negotova, Slovenija bi lahko bila blizu meje med bolj namočenim jugom oziroma vzhodom Evrope in bolj sušnim osrednjim delom stare celine.

Meteorološko poletje, ki zajema junij, julij in avgust, bo letos po najnovejši napovedi meteorološkega servisa Severe Weather Europe zaznamoval izrazit premik v globalnem vremenskem sistemu. Glavni dejavnik naj bi bil hitro nastajajoči vremenski pojav El Nino, topla faza vremensko-oceanskega pojava ENSO v tropskem Pacifiku, ki lahko spremeni položaj zračnih tokov in s tem vpliva na vremenske vzorce po svetu. Severe Weather Europe v danes objavljeni analizi navaja, da se El Nino razvija hitreje in močneje, kot so sprva kazale projekcije, najnovejši podatki pa po njihovi oceni nakazujejo možnost zelo močnega oziroma tako imenovanega super El Nina v drugi polovici leta.

Signal za nadpovprečno toplo poletje

Za Evropo je najpomembnejši del napovedi temperaturni signal. Po izračunih modela ECMWF, ki jih povzema Severe Weather Europe, naj bi bile poletne temperature nad dolgoletnim povprečjem v večjem delu Evrope. Glavna os toplejšega vremena naj bi segala od južne prek srednje Evrope proti severu celine. Podoben signal kaže tudi britanski model UKMO, ki za večji del Evrope prav tako nakazuje višje poletne temperature od običajnih.

Za Slovenijo to pomeni, da je v sezonski sliki bolj verjetno toplejše od povprečnega poletje. Takšna napoved ne pomeni, da bo vsak dan vroč ali da bodo vročinski valovi trajali neprekinjeno, pomeni pa, da je pri trimesečnem povprečju večja verjetnost za pozitivni temperaturni odklon. V praksi bi se to lahko poznalo kot več toplih obdobij, večja obremenitev zaradi vročine in hitrejše izsuševanje tal v obdobjih brez padavin.

Padavinska napoved je za Slovenijo manj enoznačna

Pri padavinah je slika bolj zapletena. Severe Weather Europe ob modelu ECMWF navaja, da je več padavin od običajnih nakazanih nad južno, južno-srednjo in vzhodno Evropo ter tudi na skrajnem severu celine, manj padavin pa nad severozahodnim in osrednjim delom Evrope. V kombinaciji z višjimi temperaturami to po oceni portala povečuje sušno tveganje v srednji Evropi.

Slovenija je pri takšni postavitvi na občutljivem prehodu. Geografsko leži med Alpami, Panonsko nižino, srednjo Evropo in severnim Sredozemljem, zato se sezonski signali za padavine pogosto ne prevedejo neposredno v enotno državno sliko. Trenutna napoved zato za Slovenijo ne prinaša preprostega sporočila, da bo poletje zagotovo sušno ali izrazito deževno. Bolj smiselna interpretacija je, da bo ob nadpovprečni vročini večja nevarnost hitrega izsuševanja tal, hkrati pa lahko v bolj vlažnih in nestabilnih obdobjih nastajajo močnejše plohe in nevihte.

Zakaj El Nino vpliva tudi na Evropo?

El Nino nastane, ko se osrednji in vzhodni tropski Pacifik segrejeta bolj kot običajno. Ta sprememba se ne ustavi nad oceanom, ampak vpliva na tropsko kroženje ozračja, pasove vetra in razporeditev območij visokega ter nizkega zračnega tlaka. Severe Weather Europe piše, da se je v zadnjih tednih v Pacifiku okrepil tako imenovani Kelvinov val, območje zelo tople vode pod površjem, ki se pomika proti vzhodu in lahko dodatno ogreje površinske vode. Po njihovih navedbah naj bi bile anomalije pod površjem na globini približno od 50 do 250 metrov ponekod skoraj osem stopinj Celzija nad običajnimi vrednostmi.

Uradna ameriška agencija NOAA je v zadnji razpravi o ENSO zapisala, da trenutno prevladujejo nevtralne razmere, vendar je pojav El Nina v obdobju od maja do julija verjeten, z 61-odstotno možnostjo. NOAA obenem opozarja, da možnost zelo močnega El Nina obstaja, vendar ni gotova. Po njihovi oceni je približno ena proti štiri, da bi indeks Nino-3.4 dosegel vsaj dve stopinji Celzija nad povprečjem.

Copernicus: nadpovprečna toplota nad večjim delom srednje Evrope

Podoben širši signal je v zadnji sezonski napovedi objavil tudi evropski program Copernicus. Njegov večmodelski sistem predvideva razvoj El Nina, ki bi do konca napovednega obdobja lahko dosegel zmerno do močno stopnjo. Za Evropo napoved za obdobje junij–avgust kaže, da so sezonske temperature v večjem delu osrednje Evrope bolj verjetno v zgornjem delu klimatološke porazdelitve, torej med toplejšimi poletji glede na dolgoletne primerjave.

To je pomembno tudi za Slovenijo, saj se država pri sezonskih temperaturnih signalih pogosto znajde v širšem srednjeevropsko-sredozemskem pasu. Če se bo napoved uresničila, bi lahko bilo letošnje poletje še eno v nizu nadpovprečno toplih poletij, pri čemer bodo posledice odvisne predvsem od tega, kako dolga bodo suha obdobja in ali bodo vročino prekinjale pogoste nevihte.

Sezonska napoved ni dnevna vremenska napoved

Za Slovenijo današnja napoved Severe Weather Europe pomeni predvsem zgodnje opozorilo. Prihajajoče poletje ima izrazit signal za nadpovprečno toploto, pri padavinah pa ostaja več negotovosti. Večja vročina lahko tudi ob normalni količini padavin poveča obremenitev za ljudi, kmetijstvo, vodne vire in naravo, saj izhlapevanje ob višjih temperaturah hitro narašča. Najbolj verjeten scenarij je zato poletje z nadpovprečno temperaturo, občasnimi sušnimi pritiski in možnostjo krajevno izrazitih nevihtnih epizod.