V dveh mesecih vojne je do zdaj v Iranu in sosednjih državah umrlo najmanj 5372 ljudi. Foto: AP
“Trenutno nisem zadovoljen s tem, kar ponujajo,” je Trump dejal v izjavi novinarjem pred Belo hišo. Iran si po njegovih besedah želi skleniti dogovor, vendar so iranski voditelji “razdeljeni” in dogovora ne morejo skleniti.
Oglas
Podrobnosti o vsebini predloga niso znane, prav tako za zdaj ni znano.
Kot pa poroča Al Džazira, je zelo verjetno, da Iran v zadnjih dneh ni spremenil svojega stališča. Kot je znano, Teheran zahteva trajno končanje vojne na vseh frontah, ne le na iranskem ozemlju, želi pa tudi pogajanja o posledicah vojne.
Eno ključnih vprašanj predstavlja tudi nova ureditev Hormuške ožine po koncu vojne. Iran je jasno povedal, da je popoln nadzor nad ožino ena njegovih suverenih pravic.
Iranski zunanji minister Abas Aragči je v telefonskih pogovorih kolege iz Savdske Arabije, Katarja, Turčije, Iraka in Azerbajdžana obvestil o najnovejših “pobudah islamske republike za končanje vojne”, je sporočilo iransko zunanje ministrstvo.
Vsi poskusi dogovorov spodleteli
Med ZDA in Iranom od 8. aprila velja prekinitev ognja, pogajanja o končanju vojne med državama pa so zastala.
Delegaciji obeh držav sta se ob posredovanju Pakistana 11. aprila v Islamabadu sešli na prvem krogu pogovorov, vendar ti niso prinesli preboja, novega kroga pa še ni bilo. Washington je medtem uvedel zaporo iranskih pristanišč kot povračilo za iransko zaprtje Hormuške ožine.
Protivojni protestnik med četrtkovim zaslišanjem obrambnega ministra Peta Hegsetha v kongresu. Foto: Reuters
V prejšnjem predlogu za končanje vojne je Teheran Washingtonu pred dnevi po navedbah ameriških medijev predlagal sklenitev dogovora o končanju vojne ali podaljšanje prekinitve ognja za daljše obdobje.
Pogajanja o iranskem jedrskem programu pa bi se po tem predlogu začela pozneje, ko bi Teheran odprl Hormuško ožino, ZDA pa bi odpravile zaporo iranskih pristanišč. Ameriški predsednik Donald Trump je predlog zavrnil in na družbenem omrežju Truth Social Iran pozval, naj se spametuje.
Demokrati so doslej šestkrat poskušali sprejeti resolucijo, ki bi od vlade zahtevala kongresno dovoljenje za vojno proti Iranu, vendar so republikanci to vsakič preprečili. Demokrati in republikanski senator Rand Paul bodo s tem poskušali tudi po vrnitvi kongresa z dopusta.
Trumpova vlada trdi, da zaradi premirja ni več potrebno dovoljenje kongresa za vojno proti Iranu
Danes se izteka 60-dnevni rok, do katerega bi morala vlada Donalda Trumpa zaprositi kongres za nadaljevanje vojne proti Iranu. Tako kot v četrtek obrambni minister Pete Hegseth tudi Bela hiša ocenjuje, da rok zaradi trenutnega premirja ne velja več.
Hegseth je v četrtek v senatu dejal, da je premirje vojno dejansko začasno ustavilo. Na podlagi te utemeljitve vlada še ni izpolnila zahteve po zakonu o vojnih pooblastilih iz leta 1973, da je treba za vojaško akcijo, ki traja več kot 60 dni, pridobiti uradno odobritev kongresa, poroča televizija ABC.
Stališče Trumpove vlade je, da so se sovražnosti, ki so se začele z ameriško-izraelskim napadom na Iran 28. februarja, prenehale, poročajo ameriški mediji.
Sorodna novica
Trump bi zmanjšal število ameriških vojakov v Nemčiji. Merzev spravljiv ton naletel na gluha ušesa.
Trump: ZDA bi tudi v Italiji in Španiji lahko zmanjšale število vojakov
Trump pa je še vedno nejevoljen tudi nad (ne)kooperativnostjo evropskih zaveznic. Tako je v četrtek v Ovalni pisarni dejal, da bodo ZDA “verjetno” tudi v Italiji in Španiji zmanjšale število ameriških vojakov, potem ko je v sredo presenetil z izjavo, da njegova vlada preučuje možnost zmanjšanja števila vojakov v Nemčiji.
V odgovoru na novinarsko vprašanje je Trump dejal, da Italija ZDA “ni bila v pomoč”, Španiji pa je očital, da je “popolnoma grozna”. Omenjeni državi ameriškim vojaškim letalom, ki so sodelovala v vojni z Iranom, nista dovolili uporabe svojih vojaških oporišč.
Italijanski obrambni minister Guido Crosetto je dejal, da razlogov za morebiten umik ameriških vojakov iz Italije ne razume.
Trump je v sredo na omrežju Truth Social zapisal, da njegova vlada preučuje možnost zmanjšanja števila ameriških vojakov v Nemčiji, kjer so sile ZDA nameščene že od konca druge svetovne vojne. Njegova objava je sledila izjavi nemškega kanclerja Friedricha Merza, da ZDA v konfliktu z Iranom nimajo izhodne strategije, islamska republika pa da jih v vojni ponižuje. Trump se je tudi v četrtek obregnil ob Merza, Nemčijo pa označil za “razsuto”.
Po podatkih Pentagona iz decembra lani je v Nemčiji več kot 36.000, v Italiji približno 12.000 in v Španiji okoli 3800 pripadnikov ameriških sil.
Oglas