Nataša Pirc Musar in Robert Golob Foto: Tomaž Skale
Golob o ohranjanju pravic, Stevanović: “Negotovost postaja nova norma”
Le govoriti o delavskih pravicah ni dovolj, čas je za njihovo uresničevanje, je v poslanici ob prazniku dela poudaril predsednik DZ Zoran Stevanović. Ta praznik je po njegovih besedah praznik ljudi, ki morajo ohraniti moč in nadzor nad razvojem trga dela, da delo ne bo privilegij, temveč priložnost.
01. 05. 2026, 08.55
sta, br
“To je dan, ko se ne spominjamo samo zgodovinskih bojev za delavske pravice, ampak se moramo tudi preizpraševati, ali smo kot družba pripravljeni braniti tisto, kar je bistvo dostojnega življenja: svobodno izbiro, pošteno plačilo za pošteno delo in pravico, da človek sam odloča o svoji poti,” je navedel.
Le govoriti o delavskih pravicah ni dovolj, čas je za njihovo uresničevanje, je v poslanici ob prazniku dela poudaril predsednik DZ Zoran Stevanović. Foto: Jaka Gasar
Poudaril je, da se svet dela spreminja hitreje kot kadar koli prej. Negotovost postaja nova norma, prekarno delo pa ni več izjema, temveč vsakdan mnogih. Delo, ki bi moralo biti temelj varnosti, tako po njegovih besedah za marsikoga postaja vir strahu. “To ni smer, ki jo lahko sprejmemo kot neizogibno,” je prepričan.
Poudaril je, da delo ne sme biti prisila, temveč mora biti izbira. Vsak posameznik mora imeti možnost, da dela, kar zna, kar želi in kar ga izpolnjuje. “In vsak mora imeti možnost, da od tega dela tudi dostojno živi. Brez strahu, brez poniževanja, brez občutka, da je le številka v sistemu,” je zapisal.
TRAGIČNO
Goran Lukić: »Država preganja bolne delavce, medtem ko delodajalci nekaznovano proizvajajo invalide«
Golob ob 1. maju pozval k ohranjanju delavskih pravic
Premier Robert Golob, ki opravlja tekoče posle, je spomnil, da je delo eden od temeljnih izrazov človekovega dostojanstva. Z njim se posameznik uresničuje, skupnost pa gradi svojo trdnost in prihodnost. Zato se vrednost dela ne meri le po ustvarjenem, temveč se kaže tudi v občutku varnosti, možnosti za dostojno življenje in prepričanju, da je trud prepoznan in spoštovan, je nadaljeval. Prav v odnosu družbe do dela se razkrije, kakšna je ta v resnici.
Spomnil je, da posledice hitro spreminjajočega se sveta, v katerem živimo, lahko občutimo tudi na trgu dela. Preoblikujejo se poklici, načini dela in pričakovanja, s tem pa tudi občutek varnosti in negotovost med ljudmi. A prav v teh spremembah se skriva tudi priložnost, da ustvarimo okolje, v katerem bo delo prihodnosti pravičnejše in bolj vključujoče. Napredek je lahko dolgoročen le, če ga ljudje tudi dejansko občutijo, je prepričan.
V takšnih okoliščinah se mu zdi še posebej pomembno, da znamo kot skupnost ohranjati zaupanje, spoštovati različnost pogledov in iskati skupne poti naprej. Stabilnost in sodelovanje namreč nista samoumevna, temveč sta posledica odločitev in ravnanj.
OB PRAZNIKU DELA
Sindikati na Rožniku: Kaže, da bodo delavci morali svoje pravice spet braniti
Pirc Musar: Delo nam zagotavlja blaginjo in prihodnost
Praznik dela je po besedah predsednice republike Nataše Pirc Musar praznik vseh tistih, ki s svojim delom, znanjem, trudom in predanostjo vsak dan ohranjajo Slovenijo in svet v gibanju. “Vaše delo je temelj naše družbe, naše blaginje in naše prihodnosti,” je poudarila v poslanici ob današnjem prazniku.
Delavski boj ni le del zgodovine, živ ostaja tudi danes, je prepričana predsednica. “Naj bo 1. maj tudi priložnost za hvaležnost – za priznanje vsakemu od vas, ki prispevate k skupnemu dobremu,” je še dodala in ob mednarodnem prazniku dela vsem delavcem iskreno čestitala.
Na praznik dela se delavci po vsem svetu spominjajo zatrtja delavskih protestov v Chicagu 1. maja 1886. Tamkajšnji delavci so zahtevali osemurni delovnik, v spopadu s policijo je bilo ubitih šest protestnikov.
Za mednarodni praznik ga je razglasila Druga internacionala leta 1889 na zasedanju ob stoti obletnici francoske revolucije.
Na Slovenskem so ga začeli praznovati v začetku 20. stoletja, kot državni praznik je bil uzakonjen leta 1948.