V Franciji so sindikati v Parizu in drugih mestih pozvali k demonstracijam pod sloganom “Kruh, mir in svoboda”, pri čemer so vsakodnevne skrbi delavcev povezali s konflikti v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu, poroča francoski medij France24. Foto: Reuters
Sindikati v Nemčiji, ki so ob prazniku dela organizirali shode po vsej državi, so med drugim zahtevali ohranitev osemurnega delovnika, varne pokojnine in višje davke na velika premoženja, poroča nemška tiskovna agencija DPA.
Oglas
Predsednica nemške zveze sindikatov (DGB) Yasmin Fahimi je na shodu v Nürnbergu več tisoč udeležencem dejala: “Morate ostati pripravljeni za boj v prihodnjih tednih in mesecih.”
Shodi in demonstracije ob 1. maju so potekali tudi v številnih italijanskih mestih.
V Torinu se je večja skupina protestnikov odcepila od glavnega prvomajskega pohoda in se poskušala prebiti do stavbe, v kateri je do lanskega decembra deloval socialni center Askatasuna. Po poročanju italijanske tiskovne agencije Ansa so protestniki v policiste metali razne predmete, policija pa je uporabila vodni top in solzivec, da bi jih obvladala. Med izgredi v Torinu naj bi bilo več ljudi ranjenih.
V Franciji so sindikati v Parizu in drugih mestih pozvali k demonstracijam pod sloganom “Kruh, mir in svoboda”, pri čemer so vsakodnevne skrbi delavcev povezali s konflikti v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu, poroča francoski medij France24.
V Carigradu spopadi med protestniki in policijo
V Carigradu in Ankari se je danes na tisoče ljudi kljub močni policijski prisotnosti udeležilo shodov ob mednarodnem dnevu dela. V Carigradu so oblasti že v četrtek zvečer zaprle trg Taksim, na katerem so od leta 2013 prepovedana javna zbiranja. Kljub temu so se protestniki danes skušali prebiti na omenjeni trg.
Oblasti so zaprle tudi nekatere postaje podzemne železnice in glavne ceste v posameznih delih mesta. Za praznovanje 1. maja pa so določile dve lokaciji na azijski strani Carigrada, poroča nemška tiskovna agencija DPA.
Trg Taksim je bil zbirališče za prvomajske shode do leta 1977, ko je bilo med demonstracijami ubitih najmanj 34 ljudi. Oblasti so ga znova odprle leta 2010, tri leta pozneje pa so shode na trgu znova prepovedale, potem ko je postal osrednje prizorišče protestov proti vladi predsednika Recepa Tayyipa Erdogana.
Protesti tudi v ZDA
Američani, ki uradno ne praznujejo 1. maja, so za mednarodni praznik dela pripravili številne množične proteste po vsej državi s pozivi k bojkotu nakupov, pouka v šolah in dela, poroča javni medij NPR.
Proteste organizira koalicija raznih skupin z imenom Močni za 1. maj, ki poudarja pravice delavcev pred pravicami v ZDA privilegiranih milijarderjev, nosi pa tudi pridih preteklih množičnih protestov proti predsedniku Donaldu Trumpu z naslovom Brez kraljev.
Protestniki zahtevajo ukinitev agencije za pregon priseljencev ICE, konec vojne v Iranu in višje davke za bogate.
Vključeni so sindikati, skupine za pravice priseljencev, politične organizacije, študenti in drugi posamezniki. Najmanj 15 šolskih okrožij v Severni Karolini je učiteljem odobrilo prost dan, da se lahko pridružijo demonstracijam, medtem ko je učiteljskemu sindikatu Chicaga uspelo doseči, da je bil 1. maj razglašen za dan državljanske akcije.
Organizatorji pravijo, da je dan akcije prizadevanje za gradnjo podpore za dela prost dan oziroma splošno stavko, ki je bila prepovedana z zakonom Taft-Hartley iz leta 1946. Predsednik sindikata delavcev avtomobilske industrije Shawn Fain je sindikate pozval, naj se do 1. maja 2028 pripravijo na splošno stavko po vseh ZDA, poroča NPR.
Praznovanje 1. maja po svetu
Oglas