V Mestni muzej Ljubljana prihajam kar pogosto – navdušujejo me razstave in njihove druge storitve. Žal pa me prav nič ne navdušuje pano ob vhodu.
Ob panoju za ogled najstarejšega kolesa na svetu je pano, ki vabi v kavarnico in prodajalno v kleti Mestnega muzeja. Ta pano vsebuje napise v angleščini (STOW – SPECIALTY COFFEE SHOP – FREE ENTRANCE/PROST VSTOP – WE MAKE COFFEE SPECIAL FOR YOU).
Pardon, dve besedi sta tudi v slovenščini. Pa tudi sporočilo v angleščini obiskovalca malo zavaja. Nikjer ne piše, da vas vabijo v kavarnico, v kateri prodajajo tudi kavo v zrnu. Blagovne znamke STOW seveda ni potrebno prevajati.
Vse ostalo pa bi moralo biti zapisano v slovenščini. In to na prvem mestu – seveda pa je zapis lahko dvojezičen zaradi tujih obiskovalcev. Prepričan sem, da mora biti v javni ustanovi pri vsakem zapisu na prvem mestu informacija v slovenščini. A očitno se motim …
Nedavno je naša zavarovalnica TRIGLAV spremenila naziv njene družbe TRIGLAV SKLADI v TRIGLAV INVESTMENTS. Ne vem, zakaj ne raje v TRIGLAV NALOŽBE. Če so že prisvojili ime našega očaka, simbola Slovenije, zakaj so ga oženili s tujko INVESTMENTS? Če že na vsak način hočejo poudariti svojo dejavnost s tujim izrazom, naj bodo dosledni – torej THREE PEAKS INVESTMENTS …
Zgornja dva primera sta pravzaprav manjša prekrška javne rabe slovenščine. Nisem pravnik in ne znam podrobno tolmačiti Zakona o javni rabi slovenščine (ZJRS UL 82/2004). Zakon v glavnem opredeljuje in kaznuje prekrške v zvezi z rabo slovenščine v prometu blaga in storitev ter informatiki. O tem, kar se dogaja z rabo slovenščine na slovenskih univerzah, pa ta zakon ne govori. Zgrožen sem bil ob novici, da morajo tudi slovenski predavatelji predavati pretežno slovenskim študentom v angleščini. Še malo, pa na predavanjih ne bo slovenščine. Še huje – študentke in študenti ne bodo poznali strokovnih izrazov v maternem jeziku.
Prevodi strokovnih izrazov iz tujih logov v slovenščino so tudi večkrat problematični. Tako kot nas deli politika na »naše« in »manj naše«, je tudi stroka neenotna ob nekaterih prevodih. Iz svoje dolgoletne prakse naj navedem tri primere te neenotnosti. Njega dni smo prevajali »Quality management« v »obvladovanje kakovosti« (in ta izraz uporabljamo le še »starci«), sedaj se bolj uporablja izraz »vodenje kakovosti« …
Drugič, za »Project Management« uporabljamo nekateri praktiki izraz »obvladovanje projektov«. V akademskih krogih je bil poskus uveljavitve izraza »ravnateljevanje projektov«, a se v praksi ni obdržal. Sedaj se največ uporablja polprevod »projektni management«, pa tudi »projektno vodenje«, kar je vprašljiv izraz – saj je vodenje le del obvladovanja projektov.
Obvladovanje obsega: načrtovanje, organiziranje vodenje in kontroliranje. V informatiki pa se je uveljavil izraz »upravljanje projektov«. Upravljanje je nadzorna funkcija ter ne opredeljuje načrtovanja in izvajanja informacijskih projektov. Imamo Slovensko združenje za projektni management (ZPM), ki ne priznava pojma »obvladovanje projektov«, uporabljajo pa naslednje izraze: »Risk Management« je »obvladovanje tveganj«, »Cost Management« je »obvladovanje stroškov«, »Change Management« kot »obvladovanje sprememb« …
Tretjič, novejši je primer prevajanja »Building Information Modeling« (BIM). Prvi prevod v akademskih krogih je bil »informacijsko modeliranje gradbenih objektov« (torej »Buildig« v pomenu »zgradba«). Praktiki smo mukoma uveljavili izraz »informacijsko modeliranje gradenj« (»Building« v pomenu proces gradnje).
Ta izraz zajema vse panoge gradenj, ki uporabljajo metodologijo BIM (strojegradnja, hidrogradnja …). Končno je ta izraz privzelo tudi Slovensko združenje za modeliranje gradenj (SiBIM).
***Marko Nemec Pečjak, Ljubljana