Kampiranje je dolgo veljalo za enega najbolj pristnih in hkrati cenovno dostopnih načinov dopustovanja. A ta stik z naravo ima danes svojo ceno. V Sloveniji lahko štiričlanska družina v vrhuncu poletne sezone za nočitev v lastnem šotoru z elektriko in turistično takso odšteje tudi sto evrov ali več.
Podatki specializiranih spletnih portalov za kampiranje, kot sta Avtokampi.si in Camping.info, ter odgovori slovenskih kampov kažejo, da se kampiranje spreminja. Ostaja v naravi, a postaja vse bolj urejeno, udobno in posledično dražje.
Slovenski kampi med najdražjimi v Evropi
Slovenija se s povprečno ceno 35,71 evra za nočitev dveh odraslih s kamp prikolico, električnim priključkom in turistično takso uvršča v zgornji del evropske lestvice. Več boste za dan kampiranja v povprečju odšteli le še v Avstriji (40,56 evra), Švici (40,68 evra), Italiji (41,21 evra) in na Hrvaškem (41,26 evra). Gre za države z močnim deležem premium kampov, predvsem ob obali in v turističnih središčih.
Bistveno ceneje je na primer kampirati v Franciji (26,75 evra), Grčiji (26,07 evra), na Madžarskem (24,80 evra), v Turčiji (15,04 evra) in Albaniji (14,38 evra).
V sozvočju z naravo
Slovenski kampi imajo pomembno prednost, saj so umeščeni v izjemno naravno okolje. Ob alpskih rekah, jezerih ali v zavetju gozdov ponujajo tisto, česar v urbanih okoljih ni več mogoče najti. Prav ta stik z naravo ostaja ključni razlog za njihovo priljubljenost zlasti med tujci. Več o raznolikostih slovenskih kampov si lahko preberete v spodnjem članku:
Čeprav smo vprašanja o letošnjih novostih in cenah poslali desetim večjim slovenskim kampom, smo odgovore prejeli le od dveh. V kampu River Camping Bled, ki leži nedaleč od Bleda ob reki Savi Dolinki, so nadgradili posamezne parcele, postavili večji zunanji fitnes in uredili prostor z lokalnimi dobrotami. Tudi Camp Bohinj v osrčju Julijskih Alp ohranja poudarek na okolju, hkrati pa ga dopolnjuje z novim otroškim igriščem in prenovljeno okolico restavracije.
Cene zelo različne
Kljub občutku svobode pa cene razkrivajo drugo plat. V kampu River Camping Bled nočitev za štiričlansko družino (dva odrasla in dva mladoletna otroka) v šotoru z električnim priključkom v poletni sezoni v povprečju znaša okoli 80 evrov, čemur je treba prišteti še turistično takso.
V Campu Bohinj v Ukancu, nekdanjem kampu Zlatorog, je podobna nočitev ocenjena na 76,5 evra, kar je okoli štiri odstotke več kot lani. Drugod po Sloveniji so razlike precejšnje, a trend je enoten.
V Campu Bohinj so lani gostom prvič omogočili možnost rezervacij parcel. Prenovili so tudi okolico restavracije in postavili novo otroško igrišče.
Foto: Avtokampi.si
V eni najprepoznavnejših kamping destinacij pri nas, Campingu Šobec se lahko družinski strošek v visoki sezoni – odvisno od lokacije parcele – giblje od 65 do 110 evrov na noč, medtem ko je v Kampu Smlednik ta bližje 60 ali 70 evrom. Cene v Kampu Savinja ostajajo med približno 50 in 60 evri, kar kaže, da so cenovno dostopnejše možnosti še vedno na voljo, predvsem v manjših in manj obremenjenih destinacijah.
Iz kampa Adria v Ankaranu, ki velja za enega izmed vodilnih kampov na Obali in omogoča sezonski najem parcel za postavitev prikolice, odgovorov o letošnjih cenah pavšalov nismo prejeli. Lani so osnovno ceno pavšala za fizične osebe zvišali za okoli sto evrov, gibal se je od 3.550 evrov do 4.100 evrov.
Za parcelo v velikosti od 110 do 125 kvadratnih metrov je bilo treba leta 2024 odšteti štiri tisoč evrov, lani sto evrov več. Letošnji javno objavljeni cenik razkriva, da se je cena pavšala dvignila že na 4.430 evrov.
Za sezonski najem največje parcele v kampu Adria v Ankaranu, ki traja od 3. aprila do 11. oktobra, boste z dodatki odšteli več kot pet tisoč evrov.
Foto: Avtokampi.si
Lani je veljalo, da če ima prikolica poleg baldahina še nadstrešek, se cena za parcelo zviša za 400 evrov, za drugi avto je treba odšteti dodatnih 300 evrov. Skupaj je bilo torej lani treba odšteti 4.800 evrov za sezono. Vzrokov za dvig cen lani niso razložili.
Razloge za postopno rast cen upravljavci kampov vidijo predvsem v višjih stroških poslovanja. Dražja energija, višji stroški dela in nenehna vlaganja v infrastrukturo in digitalizacijo so postali stalnica tudi v kamping turizmu. Kampi se namreč ne širijo več toliko, kot se nadgrajujejo. Gostje danes ne iščejo zgolj prostora za šotor, temveč celovito izkušnjo, ki vključuje urejene parcele, sodobne sanitarije, dodatne dejavnosti in vse pogosteje tudi stik z lokalno kulinariko.
Domačih gostov le peščica
Ob tem se spreminja tudi struktura gostov. Slovenski kampi so izrazito mednarodni. V kampu River Camping Bled domači gostje predstavljajo le do pet odstotkov vseh, v Campu Bohinj podobno. Večina obiskovalcev prihaja iz Nemčije, Nizozemske in Belgije, v zadnjih letih pa narašča tudi število gostov iz Poljske, Češke ter iz baltskih držav in Skandinavije. Naravo, ki jo ponuja Slovenija, tako vse pogosteje doživljajo predvsem tuji obiskovalci.
Spremembe se kažejo tudi v načinu upravljanja kampov. Vse več jih opušča pavšalne goste s prikolicami in se usmerja v kratkoročne obiske, ki omogočajo večjo fleksibilnost in pogosto tudi višjo dodano vrednost. Kampiranje tako postopoma izgublja del svoje nekdanje spontanosti in se približuje urejenemu turističnemu produktu.
Kljub temu bistvo kampiranja ostaja nespremenjeno. Prebujanje ob reki, meglice nad travnikom in vonj po gozdu dajejo občutek, da si vsaj za nekaj dni bližje naravi kot sicer. Le da ta izkušnja danes ni več samoumevno poceni. Spanje pod zvezdami ima v Sloveniji vse višjo vrednost, vprašanje pa ostaja, koliko domačih gostov si ga bo v prihodnje še lahko privoščilo.